Evropska unija premalo ukrepa, da bi zagotovila konec onesnaževanja zraka in tal. Za prehod k gospodarstvu z neto ničelnimi emisijami niso potrebna le velika subvencije držav, ampak tudi pomembne zasebne naložbe.
EU ne stori dovolj, da bi zagotovila zadostna finančna sredstva za trajnostne dejavnosti, ugotavlja Evropski računovodski sod (ERS). Revizorji kritizirajo pomanjkanje ukrepov za reševanje posledic onesnaževanja.
»Ukrepi EU na področju trajnostnega financiranja bodo v polni meri učinkovali šele, ko bodo sprejeti dodatni ukrepi za ustrezno ovrednotenje okoljskih in socialnih stroškov netrajnostnih dejavnosti,« pravi Eva Lindström, članica Evropskega računovodskega sodišča, odgovorna za poročilo.
»Netransparentno poslovanje še vedno prinaša prevelike dobičke. Komisija je veliko storila za razkrivanje te pomanjkljivosti trajnosti, vendar je treba ta temeljni problem še odpraviti.«
Glavni razlog je, da stroški odstranjevanja okoljskega onesnaženja niso dovolj vključeni v cene izdelkov. Številne gospodarske dejavnosti so še vedno močno odvisne od ogljika.
Evropska komisija ocenjuje, da bo za dosego zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 55 % do leta 2030 samo v energetskem sistemu potrebna dodatna letna naložba v višini približno 350 milijard evrov.
Strokovnjaki ocenjujejo, da bo prehod k neto ničelnim emisijam zahteval letne naložbe v višini okoli 1 bilijona evrov. V proračunih EU je bilo doslej predvidenih več kot 200 milijard evrov letno. To kaže na veliko vrzel v naložbah in potrjuje, da bodo sami državni viri nezadostni za izpolnitev omenjenih ciljev.