Evropsko računsko sodišče (ERK) meni, da mora Evropska unija več in drugače vlagati, če želi popolnoma odpraviti onesnaževanje zraka. Poleg tega EU ne stori dovolj, da bi zagotovila preusmeritev trenutnih subvencij in naložb v trajnostne dejavnosti.
Za prehod na gospodarstvo z neto ničelno emisijo je poleg državnih subvencij potrebnih tudi znatno zasebnih in javnih naložb. V posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča (ERK) pozivajo k bolj doslednemu ukrepanju EU. Računsko sodišče je že prej priporočilo, da se tudi v kmetijstvu uvede načelo ‘onesnaževalec plača’.
»Ukrepi EU na področju trajnostnega financiranja bodo v polni meri učinkovali šele, ko bodo sprejeti dodatni ukrepi za obdavčitev okoljskih in socialnih stroškov netrajnostnih dejavnosti,« pravi Eva Lindström z Evropskega računskega sodišča.
»Netrajno poslovanje je še vedno preveč dobičkonosno. Evropska komisija je veliko naredila, da se ta pomanjkljivost trajnosti osvetli, vendar je treba še odpraviti osnovni problem.«
Glavni problemi so, da negativni okoljski in socialni učinki netrajnostnih dejavnosti niso vključeni v stroške ter da ni jasno, kaj je trajnostno in kaj ne. Računsko sodišče meni, da so potrebni dodatni ukrepi, da se zagotovi vključitev celotnih okoljskih stroškov v ceno dovoljenj za emisije toplogrednih plinov.
Številne gospodarske dejavnosti v EU so še vedno intenzivne glede ogljika. Da bi dosegli cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 55 % do leta 2030, bo po ocenah Evropske komisije potrebna dodatna letna naložba v energetski sistem v višini približno 350 milijard evrov.
Strokovnjaki so ocenili, da bo za dosego neto ničelnih emisij v EU do leta 2050 v obdobju 2021–2050 potrebnih približno 1 bilijon evrov skupnih letnih naložb.