V četrtek se bodo v Bruslju zbrali voditelji držav članic EU, da bi razpravljali o novem večletnem proračunu. Glede na velike razlike v mnenjih ta izredni finančni vrh ne bo privedel do soglasja ali dogovora, lahko pa največ doseže politični konsenz o nujnosti modernizacije nalog EU.
Jedro problema je, da več držav in političnih voditeljev priznava, da je treba delovanje in naloge evropske unije, ki obstaja že 75 let, "modernizirati" in da mora EU prevzeti več in drugačne naloge. Podnebna politika, Zeleni dogovor in nova energija, boljši nadzor zunanjih meja, pravična razporeditev sprejema prosilcev za azil ter sodobna tehnologija so primeri teh nalog.
A ker večina držav članic ne želi povečati svojega letnega prispevka Bruslju, ni denarja za te zaželene nove naloge in zato bo treba - torej - varčevati pri obstoječih nalogah. Vprašanje je, zakaj mora EU še vedno opravljati tisto, kar počne že več desetletij? Evropska kmetijska politika, ki letno stane 59 milijard evrov in predstavlja več kot tretjino celotnega proračuna, je pomemben del tega vprašanja. Nizozemska je ena izmed držav, ki meni, da bi bilo treba proračun za skupno kmetijsko politiko (SKP) zmanjšati za četrtino.
Prav ta teden je sicer običajno dobro informirana revija Politico razkrila, da že dalj časa za zaprtimi vrati na najvišjih ravneh Bruslja poteka boj za te kmetijske subvencije. Najvišji uradnik oddelka za kmetijstvo, generalni direktor, se upira temu, da bi ocenjevanje in dodeljevanje kmetijskih subvencij podredili prehitri preobrazbi v skladu z Zelenim dogovorom. To izhaja iz razkritih internih elektronskih sporočil.
Najvišji kmetijski uradnik v Bruslju meni, da trenutnih kmetijskih subvencij ni mogoče takoj prenehati ali zmanjšati. Najprej ne prenehati, ampak zmanjšati hitrost, naj bi bil njegov predlog. Pričakovati je, da se bosta zlasti Francija in Poljska uprli zmanjševanju kmetijskih subvencij. V kompromisni predlog, ki ga je predstavil predsednik EU Charles Michel, je sicer vključen tudi manjši del trenutnih subvencij, ki bodo preoblikovane v neposredno "podporo dohodku" kmetom, medtem ko bo manj denarja za velike kmetijske korporacije.
Konec marca se pričakujejo predlogi o strategiji "od kmeta do krožnika" in strategiji biotske raznovrstnosti 2030. Če se Evropska komisija uresniči, bosta to pomembno vplivala na novo SKP. Države članice bodo morale v svojih načrtih SKP določiti, da bo vsaj 40 % izdatkov prispevalo k podnebnim ciljem. Evropski podnebni zakon bo to uredil, zato bodo novi načrti SKP v vsakem primeru preverjeni glede na podnebne politike. Zato ni pričakovati, da bodo v Bruslju že zdaj navedene številke o zmanjšanju kmetijskih izdatkov.
Nizozemski premier Mark Rutte bo v prihodnjih dneh na posebnem vrhu EU vztrajal pri svoji želji, da se evropski proračun in nizozemski prispevki ne povečajo. Tudi če bi v zameno dobil bolj modernejši proračun EU, premier Mark Rutte ne želi povečati prispevkov.
To je Rutte povedal v torek zvečer med razpravo v parlamentu v Haagu. Predlog, ki ga je pred kratkim predstavil predsednik EU Charles Michel, mora po njegovem mnenju vseeno iti z mize. Nizozemski cilj, da se proračun EU ne poveča, je po Ruttejevih besedah zgolj sredstvo, da se zagotovi, da Nizozemska vsekakor ne bo plačevala več, kot že zdaj.
Evropska komisija želi proračun EU zvišati na 1,11 odstotka skupaj vrednosti gospodarstev vseh članic. Predsednik EU Charles Michel z kompromisnim predlogom stavi na proračun 1,074 odstotka. Za Nizozemsko to pomeni povišanje za 2 milijardi evrov. Rutte dopušča možnost zvišanja proračuna, če to ne pomeni, da bo Nizozemska neto prispevala več.