Francija bo v naslednjih šestih mesecih predsedovala Evropski uniji. Točasno predsedstvo bo predvsem posvečeno Konferenci o prihodnosti glede modernizacije proračuna in postopkov znotraj EU.
Poleg tega želi francoski predsednik Manuel Macron močno razširiti pristojnosti EU na področju mednarodnega gospodarstva, čemur pa niso naklonjene vse države članice EU.
Po nedavnih odločitvah o novi Skupni kmetijski politiki (SKP) se pod francoskim predsedovanjem na področju kmetijstva ne pričakuje pomembnejših novih odločitev. Francoski minister za kmetijstvo Julien Denormandie mora sicer začeti izvajati prve ukrepe od kmetije do mize, predvsem pa mora zagotoviti, da komisar Janusz Wojciechowski ne bo prehitro ukrepal.
Za kmetijstvo je najbolj obetavna sprememba povezana z novimi trgovinskimi sporazumi. Francija si želi zaščito pred uvozom (cenejših) živil, ki niso pridelana po evropskih (okoljskih) merilih. S principom medsebojnosti glede uvoza in lastne proizvodnje želi Francija preprečiti, da bi okoljski in podnebni zakoni v EU v prihodnje oslabili konkurenčnost evropskih kmetov.
Denormandie opozarja, da Zeleni dogovor nikakor ne sme privedeti do preselitve proizvodnje iz EU. V Franciji obstaja širok konsenz, da je treba zaščititi domači trg z govedino in da trgovinski sporazum z južnoameriškimi državami Mercosur zato ne sme začeti veljati.
Novo francosko predsedstvo namerava tudi uvrstiti na dnevni red uvoz soje, palmovega olja in govedine brez krčenja gozdov, a je malo verjetno, da bi ministri EU za okolje junija sprejeli skupno stališče o tem. Poleg tega bodo ministri za okolje govorili o strategiji za zaščito tal, vendar prav tako ni pričakovati odločitve, saj so mnenja v državah članicah EU še vedno zelo različna.
Trgovinski sporazumi, o katerih trenutno potekajo pogajanja z Novo Zelandijo in Avstralijo, bodo verjetno naleteli na francoske zadržke zaradi konkurence na področju živalskih proizvodov v Franciji. Po francoskem prepričanju je uživanje lokalnih proizvodov patriotska dolžnost.
Francija zato želi uvoz soje zamenjati z večjo pridelavo soje znotraj EU. Višji uvoz hrane, predvsem zelenjave in sadja, predstavlja tudi v Franciji velik problem. Francija je svoj uvoz hrane v zadnjih dvajsetih letih več kot podvojila.
Samooskrba s hrano je v Franciji strateškega pomena. Za Francozi je samooskrba s hrano vprašanje nacionalne neodvisnosti in znak politične moči države.