Predsednik Macron je ob predstavitvi svojega ekološkega načrta ponovil svojo doktrino na področju kmetijske politike: brez pretirane prenove evropskih predpisov, brez novih omejitev brez 'zrcalne klavzule' za uvoz, brez prepovedi fitofarmacevtskih izdelkov 'brez rešitev'.
Francija se težko spopada z zmanjševanjem emisij iz kmetijstva, ki so najvišje med vsemi evropskimi državami, in transporta. Leta 2018 je gibanje rumenih jopičev prisililo francoskega predsednika, da je opustil načrtovano zvišanje trošarin na gorivo. Zdaj prihaja med drugim z boni za popust na gorivo za socialno ogrožene in z ugodnimi najemnimi pogodbami za električna vozila.
Več kot dve milijardi evrov novega sklada je namenjenih kmetijstvu in biotski raznovrstnosti, od tega 500 milijonov evrov za ponovno sajenje dreves in krajinskih elementov. Ena milijarda evrov je predvidena za raziskave alternativnih rešitev za pesticide, je za tisk povedal minister Marc Fresneau.
Leta 2022 je bila kmetijstvo odgovorno za 21 % emisij toplogrednih plinov v Franciji, takoj za prometom s 29 %. Skoraj polovica emisij iz kmetijstva izvira iz metana, ki je neposredno povezan z rejo in prežvekovanjem živali.
Med napovedanimi ukrepi želi vlada zmanjšati delež mesa v prehrani. Ocenjuje se, da bi se z zmanjšanjem dnevnega vnosa mesa za polovico francoskih potrošnikov izpust emisij zmanjšal za 20 milijonov ton.
Minister Fresneau je tudi napovedal, da bo v letih 2024, 2025 in 2026 vsako leto dodatnih 10 milijonov evrov namenjenih promociji ekoloških francoskih prehrambnih izdelkov, s ciljem, da se delež ekoloških površin v Franciji do leta 2030 podvoji. Nakupi ekoloških izdelkov so v Franciji lani upadli za 4,6 %.