Ministri za finance EU so v Luxemburgu dosegli dogovor o ustanovitvi posebnega spodbujevalnega sklada za države EU, ki uporabljajo evro. Predlagani sklad je šibka senca večjih načrtov francoskega predsednika Macrona, ki je želel velik sklad izven proračuna EU in EU-odločanja.
Približno dve leti so trajala pogajanja o obliki in financiranju Proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost (BICC), kot se uradno imenuje ta proračunski instrument. Namenjen je strukturnim reformam in naložbam za krepitev evroobmočja, vendar gre izrazito ne za ‘proračun evroobmočja’.
Nizozemski minister za finance Wopke Hoekstra se je od začetka uprl ločenemu denarnemu toku za države evroobmočja. Prav tako ni bilo jasno, od kod bi denar danes moral prihajati. Minister Hoekstra meni, da so v Luxemburgu “storili dobre korake k boljši rabi sredstev EU s povezavo proračuna s reformami”.
O velikosti ‘sklada’, ki bo napajan iz večletnega proračuna EU za obdobje 2021 do 2027, se bodo pogajanja šele začela. Pričakuje se, da ne bo na voljo več kot 20 milijard evrov za sedem let za devetnajst evroskih držav. Dogovorjeno je tudi, kako bodo lahko do sredstev dostopale države, ki niso v evroobmočju.
Zdi se, da je prišlo do napredka tudi pri širši uvedbi ‘dajatve na internet’, ki jo je letos uvedla Francija. Ker v EU niso dosegli soglasja, so Francozi uvedbo izvedli sami. Italija je sedaj prav tako napovedala uvedbo davka na „čezmejne dobičke“. Po mnenju Italije je davek treba plačati v državi, kjer nastane promet in dobiček.
Države EU, ki so bile oklevajoče glede uvedbe nove digitalne dajatve, so prej zahtevale, da mora biti tak ukrep globalen, in šele če to ne bo mogoče, naj EU uvede svoj davek. Prav v tem tednu so revizorji OECD sporočili, da je tak internetni davek možen.