Hrvaški premier Andrej Plenković je jasno povedal, da se želi Hrvaška, najnovejša članica EU, čim prej pridružiti notranjemu jedru Unije in se priključiti vizumsko svobodnemu schengenskemu območju. Prav tako želi Hrvaška čim prej uvesti evro kot plačilno sredstvo.
Plenković je v sredo v Zagrebu govoril s skupino 60 novinarjev, ki delujejo v Bruslju, ob nastopu hrvaškega predsedovanja Svetu EU. Hrvaška bo rotirajoče predsedovanje prevzela od Finske.
Poleg poudarkov hrvaškega predsedovanja, ki so bili v zadnjih dnevih izpostavljeni, je Plenković poudaril, da sta za njegovo državo dva pomembna nacionalna cilja: vstop v Schengen in evroobmočje.
Na evropski fronti bo v prihodnjem polletju veliko dogajanja. Seveda je tu brexit. Združeno kraljestvo naj bi EU zapustilo 1. februarja, vendar mora do konca leta obstajati še trgovinski sporazum med Londonom in Brusljem. Poleg tega bo v hrvaški prestolnici Zagreb organiziran vrh balkanskih držav. Ta bo razpravljal o širitvi Evropske unije. Hrvaška je leta 2013 postala zadnja, 28. članica EU. Širitev z Montenegrom in Albanijo trenutno zavirata Francija in Nizozemska.
Druge pomembne teme so določitev večletnega proračuna do leta 2027, urejanje migrantske problematike ter ponovno oblikovanje podnebnega dogovora, ki naj bi vodil v emisijsko nevtralnost do leta 2050. Hrvaška si želi vstopiti v schengensko območje in se posloviti od nacionalne valute kune; evro naj bi bil sprejet najpozneje do leta 2024.
Hrvaška ima od nedavnega predsednika s srednjelevim političnim nazorom. A desni nacionalizem je v državi, ki bo v prvi polovici leta 2020 predsedovala Evropski uniji, še vedno močno prisoten. Prejšnjo nedeljo so na Hrvaškem potekale predsedniške volitve. V drugem krogu je socialdemokratski kandidat Zoran Milanović (53) premagal konservativno trenutni predsednici Kolindi Grabar-Kitarović z 52,7 proti 47,3 odstotka. Njegov petletni mandat se začne februarja.
Po zmagi na volitvah je novi hrvaški predsednik iskreno iskal ustrezne besede. Želi biti predsednik vseh 4,5 milijona Hrvatov, nadstrankarski voditelj liberalne, demokratične in evropsko usmerjene države. Ne želi več voditi politike za zaprtimi vrati. Ne želi se več ukvarjati s preteklostjo ter trdno delovati v okviru ustave, je povedal Milanović.
Vse to bi seveda moralo biti na Hrvaškem urejeno že zdavnaj. Ta seznam jasno kaže, koliko težav je na Hrvaškem še vedno prisotnih – izrazi kot korupcija, nepotizem, neobsojeni vojni zločini in slabi odnosi s sosednjimi državami. S Srbijo poteka trgovinska vojna in ostri spori glede izročitve vojnih zločincev. Slovenija je dolgo zadrževala hrvaško članstvo v EU zaradi sporov glede ribolova in ozemeljskih vprašanj.
Ena največjih hrvaških korupcijskih afer je nedavno dobila začasni epilog. Bivši premier Sanader je bil zaradi sprejemanja deset milijonov evrov podkupnin obsojen na šest let zapora.