Da bi preprečili širjenje okužbe, so okoli kmetije vzpostavili varnostno cono s premerom treh kilometrov. Poleg tega obsega spremljanje območje desetih kilometrov okoli podjetja.
Mucanje ust in klov je zelo nalezljiv virus, ki ni nevaren za človeka. Širi se lahko med kopitniki, kot so govedo in prašiči, ter med prežvekovalci, kot so ovce in koze.
Do zdaj so v Evropi zabeležili več izbruhov mucanja ust in klov. Leta 2011 so v Bolgariji uspavali več sto živali. Leta 2007 je Veliko Britanijo prizadel še večji izbruh, pri katerem so uspavali več kot 2000 živali.
Potrditev epidemije pomeni, da Nemčija izgubi statut „prosta mucanja ust in klov brez cepljenja“ pri Svetovni organizaciji za živalsko zdravje. Že so bili vzpostavljeni zaprti območji, prizadete živali so uspavane in uvedene so bile omejitve prevoza za občutljive živali (prežvekovalci in prašiči). Čeprav je MKZ zelo nalezljiva virusna bolezen, so okužbe pri ljudeh izjemno redke, saj ljudje niso dovzetni.
Nemško ministrstvo za oskrbo s hrano in kmetijstvo (BMEL) je ponovno sklicalo Osrednjo krizno enoto za živalske bolezni, da se posvetuje o izbruhu MKZ. Pred nekaj dnevi so v Berlinu veterinarske službe že razpravljale o zaostritvi ukrepov proti ptičji gripi v Nemčiji. V ponedeljek bodo k razpravi povabili tudi kmetijske organizacije.
Nemški perutninarji so dobili priporočilo, naj bolje zaščitijo svoje živali pred ptičjo gripo. Ministrstvo za kmetijstvo je to priporočilo izdalo potem, ko so v zvezni deželi Hessen zaznali novo okužbo pri kanadskem gosi in potem, ko je v Združenih državah Amerike prvič človek umrl zaradi okužbe z virusom H5N1.
Ameriške oblasti pravijo, da smrt 65-letne ženske v Louisiani ni začetek pandemije, vendar vzbuja zaskrbljenost. V Nemčiji trenutno ocenjujejo tveganje za ljudi in živali kot zelo nizko. Kljub temu je minister BMEL Özdemir naročil povečanje prizadevanj za preprečevanje.
Ministrstvo priporoča strogo upoštevanje bio varnostnih ukrepov. Stik med domačimi in divjimi pticami je treba za vsako ceno preprečiti. Predvsem divje ptice ne smejo imeti dostopa do hrane, stelje ali drugih predmetov, ki so v stiku z domačo perutnino. Perutnina ne sme piti iz kanalov, ribnikov in luž, kjer tudi divje ptice jedo in pijejo.