Trump trdi, da so bile trgovinske pogodbe v preteklosti sklenjene preveč v korist tujih partnerjev. Predsednik kaže predvsem na Kanado, Mehiko in Evropsko unijo kot strani, ki imajo po njegovem mnenju prelahak dostop do ameriškega trga. Da bi to popravil, želi uvesti visoke uvozne dajatve. S tem želi tudi zaščititi ameriške proizvajalce.
Analitiki v tem vidijo signal protekcionizma in morebitnih višjih uvoznih dajatev. To lahko na mednarodni ravni privede do motenj na trgih. Trump že dalj časa kritizira tisto, kar opisuje kot 'nepoštene trgovinske prakse'.
Kritiki dvomijo o učinkovitosti višjih dajatev. Povedali so, da končni račun plačajo potrošniki, saj podjetja dodatne uvozne stroške prenesejo v prodajne cene. Poleg tega lahko povečanje protekcionizma vodi do tega, da tudi Evropska unija in drugi trgovinski partnerji zvišajo svoje uvozne dajatve ali sprejmejo druge povračilne ukrepe.
Za EU je grožnja višjih ameriških uvoznih dajatev precejšen izziv. Notranji trg je močno odvisen od izvoza, zlasti v sektorjih, kot sta kmetijstvo in predelovalna industrija. Skrbi imajo tudi drugi sektorji, kot so letalstvo, visokotehnološka industrija in farmacevtska industrija.
Na politični ravni obstajajo v EU razhajanja glede ustreznega odziva. Nekateri želijo z diplomatskimi sredstvi zglasiti napetosti, drugi pa se zavzemajo za močan odgovor, na primer z zvišanjem dajatev na ameriške izdelke. Skupaj bi lahko EU pokazala, da je pripravljena braniti svoj notranji trg.
Evropski voditelji, med njimi predsednica Komisije Ursula von der Leyen, so izrazili pripravljenost za pogovore. Za zdaj ni jasno, ali bo Trump svoje grožnje dejansko uresničil. Naslednji teden bo v Bruslju vrh EU voditeljev vlad, z dvema pomembnima točkama dnevnega reda: reševanje ruske vojne v Ukrajini in preprečevanje trgovinske vojne z Američani.