Enajst srednje- in vzhodnoevropskih držav članic EU si prizadeva za ‘realistično in dosegljivo’ raven ambicij evropskih podnebnih ciljev Zelenega dogovora in strategije hrana od kmeta do krožnika.
V njej želijo evropski komisarski predstavniki uvesti nove okoljske ukrepe v kmetijstvu, kot so prepoved uporabe kemičnih pesticidov in razširitev površin za ekološko kmetovanje. Nekateri kmetijski ministri in evropske kmečke zveze so že prej opozorili, da Bruselj zahteva preveč in prehitro.
Poziv enajstih ministrov za kmetijstvo prihaja le nekaj dni pred pomembnimi razpravami in odločitvami v Bruslju ta mesec oktobra, ki se nanašajo tako na Zeleni dogovor in strategijo F2F kot tudi na pregled skupne kmetijske politike (SKP).
Nov zavezništvo tvorijo štiri države Višegrajske skupine (Madžarska, Poljska, Slovaška, Češka) skupaj z Bolgarijo, Hrvaško, Estonijo, Latvijo, Litvo, Slovenijo in Romunijo. Njihovi kmetijski ministri so prejšnji teden na mednarodnem kmetijskem dogodku Polagra Fair v Poznanju na Poljskem podpisali skupno izjavo. Ta medvladni sestanek se je osredotočal predvsem na načrtovanje naslednje faze SKP.
Ob koncu mandata prejšnje Evropske komisije (pomlad 2018) so bili predstavljeni predlogi za posodobitev evropske kmetijske politike. Osrednja pozornost je bila namenjena morebitnim znižanjem proračuna SKP. Toda kmalu po evropskih volitvah je podpredsednik Frans Timmermans predstavil obsežne in korenite podnebne načrte Zelenega dogovora.
Ko je začetek letošnjega leta po svetu zaradi pandemije koronavirusa skoraj ustavil številne nacionalne gospodarske dejavnosti, je postalo jasno, da mora EU vzpostaviti milijardni sklad za okrevanje ter da bodo morali biti znižani vsi proračuni EU. S tem so postale tema razprave tako vsebine kot tudi finančna sredstva nove SKP. Za zdaj je bila stara SKP podaljšana za dve leti, da ima EU »dihalno pavzo« za boljšo analizo vseh načrtov GD.
Enajst ministrov poudarja, da so cilji Zelenega dogovora, strategij Od kmetije do mize in biotske raznovrstnosti nujni, a mora biti raven ambicij teh strategij realistična in dosegljiva. Prav tako želijo narediti SKP bolj predvidljivo, izvedljivo in verjetno, da bi zmanjšali finančne tveganja držav članic EU.
Poljski minister je izpostavil, da ministri priznavajo potrebo po prehodu na trajnostno kmetijsko gospodarstvo, a mora to sovpadati s finančnim sistemom SKP.
Enajst ministrov je poudarilo, da ima vsaka država svoje specifične kmetijske značilnosti, kot so velikost kmetij, podnebni pogoji, vrste pridelkov, zato je pri izbiri okoljskih ukrepov treba bolj upoštevati nacionalne in regionalne okoliščine.