S s ponazoritvijo 378,5 milijard evrov naj bi skupna kmetijska politika (SKP) za obdobje 2021–2027 zagotovila poštene dohodke za kmete ter varnost hrane in preživetja na podeželju. Poleg tega mora varovati okolje pred škodo in podnebnimi spremembami, ki lahko neposredno vplivajo tudi na kmetijsko proizvodnjo, na primer skozi ekstremne vremenske razmere.
"Zeleni pristop skupne kmetijske politike se je izboljšal. V primerjavi s preteklostjo pa v nacionalnih kmetijskih načrtih držav članic nismo opazili bistvenih razlik," je povedal Nikolaos Milionis, član ERS, odgovoren za revizijo. "Ugotavljamo, da klimatske in okoljske ambicije držav članic precej zaostajajo za tistimi EU. Prav tako menimo, da pomembni elementi za oceno zelenih rezultatov manjkajo."
S novim SKP so bile postavljene dodatne zahteve za prejemanje sredstev EU. Državam članicam je bila omogočena večja prilagodljivost pri izvajanju določenih pravil, k politiki pa so dodali ekološke sheme. Te sheme nagrajujejo prakse, ki so koristne za podnebje, okolje in dobrobit živali.
Revizorji opozarjajo, da kmetijski načrti SKP niso veliko bolj zeleni kot v prejšnjem obdobju. Poleg tega se lahko zeleni učinek načrtov še zmanjša, saj so bili nekateri pogoji po kmečkih protestih maja 2024 omiljeni. Kmetje tako danes niso več obvezani izvajati kolobarjenja za izboljšanje kakovosti tal, kar je prej bilo obvezno.
Računsko sodišče navaja, da SKP načrti niso dobro usklajeni z Zeleno pogodbo. Države EU niso zavezane, da bi v nacionalne strateške kmetijske načrte vključile ocenjene prispevke k ciljem Zelene pogodbe. Po mnenju revizorjev je edini merljivi cilj povečanje površin ekološkega kmetovanja.
Skupna kmetijska politika (SKP) je pomembno področje politike Evropske unije in predstavlja 31 odstotkov proračuna EU za obdobje 2021–2027. Gradi na načrtih, ki jih določijo posamezne države članice. SKP obsega dva sklada: Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP).