Pričakuje se, da bo Kmetijsko-ribarski svet Evropske unije ta teden sicer potrdil strategijo »od kmeta do krožnika« Evropske komisije, vendar je že jasno, da bo Madžarska izrazila zadržke.
Tudi 'kmečka država' Poljska je že znano, da nasprotuje temu, da bi velik del subvencij za 'navadno' kmetijstvo lahko prejeli samo ekološki kmetje. Zato je še nejasno, kako zavezujoča in obvezna bodo nova pravila Green Deala.
Madžarska meni, da je prepolovitev količine kemičnih pesticidov, poleg prejšnjih zmanjšanj, in povečanje deleža ekoloških kmetijskih površin na 25 % preveč ambiciozno. Pri zmanjševanju uporabe pesticidov in gnojil je treba upoštevati različne situacije v različnih državah EU in do zdaj vložene napore.
»V preteklih letih je SSkP poskrbel za učinkovitejše kmetijstvo z intenzifikacijo in povečevanjem obsega. Toda sedanji model intenzivnega kmetijstva neposredno vodi do izgube biotske raznovrstnosti, onesnaževanja voda in zraka, prekomerne porabe vode ter prispeva k podnebni krizi,« opozarja BirdLife Europe, konzorcij 48 nacionalnih okoljskih organizacij, v sporočilu za javnost.
Iz puščenih amandmajev, ki si jih je BirdLife lahko ogledal, izhaja, da tri največje poslanske skupine v parlamentu – Evropska ljudska stranka (EVP), socialni demokrati (S&D) in liberalci (Renew) – želijo sedanje predloge EK še dodatno omiliti. Po mnenju okoljevarstvenih organizacij bo novi SSkP še vedno predvsem koristil velikim kmetijskim podjetjem in bo katastrofalen za podnebje in biotsko raznovrstnost.
Po mnenju nizozemskega evropskega poslanca Petra van Dalena (ChristenUnie) se EU končno usmerja v politiko spodbujanja. ChristenUnie se za to zavzema že dolgo: »Kmetje, ki proizvajajo bolj trajnostno in okolju prijazno, morajo biti za to nagrajeni.«
Poleg tega Van Dalen meni, da je prav, da EU stavi na trajnost: »Visokokakovostna proizvodnja hrane za prihodnost mora biti zagotovljena, zato je dobro, da se zdaj tudi drugod po Evropi prehaja na krožno kmetijstvo.«
Evropska poslanka iz vrst CDA Annie Schreijer-Pierik meni, da moramo proizvodnjo hrane obdržati v naši lastni okolici. To ni dobro samo za okolje, ampak je tudi pomembno, da nismo odvisni od drugih delov sveta. »To je zame v reformi SSkP na prvem mestu. Tako da lahko to res postane donosni model za kmetijske družinske obrate,« poudarja Schreijer-Pierik.
Po njenem mnenju mora ostati prostor tudi za finančno bolj privlačne nacionalne ekosheme SSkP. »Sredstva za razvoj podeželja bodo – veliko bolj kot doslej na Nizozemskem – morala pristati na kmečkih mizah. Poslanka CDA želi tudi ukrepe za izključitev multinacionalk in oligarhov iz kmetijskih subvencij.«