V predvečer finančnega evrovrha je predsednik EU Charles Michel predstavil kompromisni predlog večletnega proračuna, s katerim skuša izpolniti želje in zahteve vlad držav članic EU, Evropske komisije in Evropskega parlamenta.
Že nekaj časa potekajo glasne razprave o prihajajočem večletnem proračunu, nekateri pa so že grozili z bojkotom ali blokado. Naslednji teden bo v Bruslju predložen predlog, v katerem je proračun nižji, kot sta želeli Evropska komisija in Evropski parlament, a še vedno višji od tistega, kar si večina držav članic EU, kot je Nizozemska, doslej želi.
Izdatki v končnem predlogu predsednika EU Michela znašajo 1,074 odstotka skupnega evropskega dohodka (BDP), kar pomeni 1094 milijarde evrov. Evropska komisija želi proračun znatno zvišati na približno 1300 milijard evrov oziroma 1,11 odstotka. Evropski parlament želi še večji proračun, in sicer okoli 1500 milijard evrov (1,3 odstotka) za obdobje 2021–2027.
S tem 1,074 odstotka Michel vztraja pri ravni prej zavrnjenega predloga prejšnjega finskega predsedstva EU, obenem pa vključuje nekatere predloge in zahteve različnih strani. Tako zniža izdatke za kmetijske subvencije in razvoj podeželja za več kot 50 milijard na 329 milijard evrov. Za nekatere države članice EU je to skoraj nesprejemljivo, za druge pa še vedno premalo.
Za podporo manj razvitim regijam (kohezijski sklad) je predvidena podobna znižanja, s čimer je skupni znesek 323 milijard. Bolj kot je država bogata, manj denarja prejme iz tega sklada. Posledično bodo bogatejše države članice EU ostale brez določenih prihodkov. Poleg tega bodo ukinjene nekatere "milijardske" ugodnosti za ekonomsko močne države.
Države, ki kršijo pravni red, bi morale biti lahko deležne omejitev finančnih sredstev. Vendar bo to po Michelovem predlogu precej težje kot v prejšnjih predlogih. To je nekako zahteva tako Komisije kot Evropskega parlamenta, vendar voditelji in šefi držav doslej niso upali učinkovito ukrepati proti državам, ki nasprotujejo, kot sta Poljska in Madžarska.
Predlog predvideva tudi več lastnih prihodkov za proračun EU, čeprav teh še ne smejo imenovati davki EU. Gre za prihodke od dražb pravic za emisije CO2 in davka na nesežgane plastične embalaže, kot sofinanciranje Zelenega dogovora. To bi prineslo od 14 do 15 milijard evrov.
Michel nadalje predlaga, da države članice obdržijo le 12,5 odstotka dajatev, ki jih poberejo na uvoženo blago, trenutno je to 20 odstotkov. Poleg tega bi morale države članice vložiti dodatnih 10 milijard evrov v Evropsko investicijsko banko, da bi spodbudile dodatne investicije v višini 500 milijard evrov za področji podnebja in digitalizacije.
Na prihajajočem vrhu EU naslednji teden bodo potekala intenzivna pogajanja o višini proračuna in o tem, za kaj bo denar porabljen. Predsednik EU Charles Michel ni povedal, kako dolgo bo vrh trajal. V Bruslju pričakujejo, da dogovora ne bo mogoče doseči kar tako, predvidevajo, da bo morda treba pogajati tudi več noči zapored. Možno je celo, da bo kasneje potrebnega še en dodaten vrh. Vsi 27 članic morajo biti soglasni glede proračuna.