V vseh državah Evropske unije se je lani zmanjšala onesnaženost zraka s CO2. Eurostat je izračunal, da so emisije zaradi zgorevanja fosilnih goriv – kot so nafta, premog in zemeljski plin – lani upadle za 10 odstotkov.
Raziskovalci EU pravijo, da je to posledica omejitev potovanj, ki so jih uvedli zaradi koronakrize, pa tudi ohlajanja gospodarstva.
»V skoraj vseh državah članicah Evropske unije je bilo ugotovljeno zmanjšanje uporabe nafte in sorodnih izdelkov,« pravijo. »Poraba zemeljskega plina je upadla v petnajstih državah članicah. Nasprotno pa je delež obnovljivih virov energije – pretežno iz vetra, vode in sonca – v oskrbi z električno energijo nekoliko narasel.«
Največji upad so zabeležili v Grčiji, Estoniji in Luksemburgu, kjer je bila zmanjšanje za 18 odstotkov. Nemčija, ki je odgovorna za četrtino skupnih emisij v Evropski uniji, je zabeležila upad za skoraj 9 odstotkov.
Kljub temu začasnemu zmanjšanju onesnaževanja zraka pa v več evropskih državah grozi, da ne bodo dosegle svojih mednarodnih podnebnih ciljev za leto 2020. Po tem, ko je nizozemska vlada (v postopku Urgenda) že prej dobila sodni ukaz za spoštovanje podnebnih dogovorov, so zdaj tudi sodišča v Franciji in Nemčiji odločila, da morajo ti državi narediti več za izboljšanje emisij.
Poleg tega se kažejo težave tudi v Poljski. Poljska je bila edina članica EU, ki ni želela podpisati pariškega sporazuma za dosego nevtralnosti emisij do sredine stoletja.
Švica prav tako ne bo dosegla nacionalnega cilja za leto 2020. Švica zaostaja pri zmanjševanju emisij CO2. Po navedbah zvezne vlade verjetno ne bo dosegla nacionalnih podnebnih ciljev za leto 2020 – ne v prometu, ne v stavbah, industriji ali kmetijstvu.