Po mnenju francoskega predsednika Emmanuela Macrona je NATA “možgansko mrtva”. Po njegovih besedah evropske države ne morejo več zaupati Združenim državam, da jih bodo branile. Macron tudi dvomi o 5. členu NATE, ki predpisuje „kolektivno obrambo“ in napad na enega člana NATE smatra kot napad na vse člane.
NATA deluje samo, če deluje jamstvo zadnje obrambne linije, je dejal Macron. Macron je na predvečer srečanja NATE v Bruslju izjavil, da morajo evropske države članice ponovno premisliti o zavezanosti Združenih držav. Po njegovih besedah je odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ameriške enote umakne iz Sirije brez posveta z evropskimi zavezniki, znak, da so se ZDA „obrnile stran od nas“.
Macron v intervjuju za britanski tednik The Economist evropske države opozarja, da ne smejo več zaupati Združenim državam glede obrambe zaveznikov NATE. Evropa je na "rob prepada" in se mora začeti obravnavati kot geopolitična sila, pravi. Francoski predsednik ugotavlja, da je skrajni čas, da Evropa „zadiha“.
Macron je kritiziral nedavno nezmožnost držav NATE za odziv na turško ofenzivo v Siriji in dejal, da je čas, da Evropa preneha nastopati kot zaveznik Združenih držav, ko gre za Bližnji vzhod.
Ker ameriški predsednik Trump ni več pripravljen poslati svojih vojakov za obrambo Evrope, po Macronovih besedah to zavezništvo nima več smisla. Za Francijo pa je to ugodno. Pred dvema letoma je predsednik Macron predstavil stara načela za neodvisno, iz Francije vodeno verodostojno evropsko obrambo. Nedavna negotovost glede ameriških varnostnih zagotovil Evropi in s tem verodostojnosti NATE daje njegovim idejam novo nujnost.
Poleg tega mu Trumpovo geslo „America First“ ponuja prepričljiv razlog za preoblikovanje Evropske unije v polnopravnega vojaškega igralca. Stroški tega so ogromni in za standarde EU praktično neobvladljivi. Že vrsto let potekajo pogovori o lastni obrambni politiki EU, a je to še vedno domena „atlantskega“ zavezništva. Če pa se Trump umakne na svoj ameriški celinski prostor in Britanci iz evropskega kontinenta, nastajajo novi geopolitični odnosi, pravijo številni strokovnjaki in analitiki.
Največji problem zagovornikov evropske obrambne politike je dejstvo, da se 27 držav članic EU med seboj sploh ne more dogovoriti o skupni zunanji ali mednarodni politiki, kaj šele o izvajanju evropskih mirovnih misij ali evropske vojske. Pravzaprav veliko evropskih držav in politikov vedno bolj izbirajo lastne nacionalne interese.
Države NATE so v sredo v svoji centrali v Bruslju obeležile padec berlinskega zidu leta 1989. Ambasadorji NATE so se spomnili tridesete obletnice simboličnega konca hladne vojne in delitve Nemčije. To je odprlo pot za številne države vzhodne in srednje Evrope, da so se pridružile Evropski uniji in NATI. Toda po tridesetih letih mnogi komentatorji menijo, da skoraj ni govora o ponovni združitvi ali prenovi Evrope, prej o novi nacionalni razdrobljenosti in razdrobljenosti, predvsem na južnih in vzhodnih robovih Evropske unije.
Padec zidu 9. novembra 1989 bo ta sobota obeležen tudi v Berlinu. Na slovesnosti bo prisotnih veliko visokih gostov, med njimi gostitelj in župan Michael Müller ter nemški predsednik Frank Walter Steinmeier.