Število držav EU, ki ne želijo zvišati večletnega proračuna za obdobje 2021 do 2027 za EU, narašča. Švedska, Avstrija in Danska so se pridružile nizozemskemu in nemškemu nasprotovanju povišanju. S tem v evropskem odločanju preti konfrontacija med vladami EU, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom.
Te pet države v prihodnjih sedmih letih ne želijo porabiti več kot 1 odstotek skupnega evropskega dohodka, kar je bilo jasno v Luxemburgu, kjer so se dva dni srečevali finančni ministri EU. Evropska komisija meni, da je treba večletni proračun zvišati na 1,11 odstotka, Evropski parlament pa celo ocenjuje, da je potrebnih 1,3 odstotka.
Po mnenju avstrijskega ministra Eduarda Müllerja EU ne more mimo te „koalicije petih neto plačnikov“. „Če Velika Britanija zapusti EU, bomo mi financirali 40 odstotkov evropskega proračuna. S to situacijo je treba računati.“ Komisija in Evropski parlament pa menita, da so ob več nalogah in več dela (podnebna politika, okolje!) potrebni tudi višji proračuni.
Nizozemski minister Wopke Hoekstra je dejal, da je 1 odstotek seštevanih gospodarstev „več kot dovolj“. Hkrati je poudaril nujnost posodobitve večletnega finančnega okvira (MFO). „Začnimo z 21. stoletjem, z temami, kot so inovacije, podnebne spremembe in varovanje meja.“
Po mnenju evropskega komisarja Güntherja Oettingerja (za proračun) proračun mora rasti, da bo mogoče izpolniti vse želje držav članic, je opozoril v sredo v Bruslju. Države članice EU se morajo enotno dogovoriti o MFO.
Premierji in predsedniki držav EU morajo na vrhu 17. in 18. oktobra zavzeti stališče o morebitni povišitvi proračuna. Na dnevnem redu tega srečanja je tudi morebitni britanski odhod iz EU ter imenovanje novega francoskega kandidata za Evropsko komisijo.