Merz vidi pogodbo kot skoraj zaključeno in poudarja, da bi bil to pomemben korak za gospodarske odnose med EU in Južno Ameriko. Želi pospešiti postopek, deloma zaradi grožnje trgovinskih sankcij Združenih držav. Macron pa ostaja zaskrbljen zaradi posledic za francoske kmete, zlasti zaradi poceni uvoza južnoameriškega govejega mesa.
Francija poskuša preostale države EU prepričati, naj blokirajo pogodbo. Skupaj s Poljsko predstavlja skupino, ki opozarja na negativne vplive na kmetijstvo in okolje. Francija v okviru EU skuša pridobiti čas, da mobilizira več zaveznikov proti dogovoru.
Medtem nekatere države EU spreminjajo stališča. Pod pritiskom groženj z ameriškimi sankcijami in zaradi zastajanja pogajanj z Washingtonom o uvoznih tarifah se v več državah članicah povečuje pripravljenost, da vseeno potrdijo dogovor Mercosur. Evropska komisija skuša do 9. julija prisiliti v odločitev o tem.
Pogovori z Združenimi državami o medsebojnih trgovinskih dajatvah se bodo nadaljevali 16. julija. Ker se pričakuje malo napredka, v Bruslju že iščejo druge alternative, vključno z morebitno trgovinsko pogodbo z azijskimi državami, ne glede na ZDA. To bi moralo EU narediti manj odvisno od ameriškega pritiska.
Države Mercosur – Brazilija, Argentina, Urugvaj in Paragvaj – pritiskajo na dogovor. Po mnenju njihovih voditeljev je pogodba ključnega pomena za gospodarsko rast. Brazilijski predsednik Lula je Macrona pozval, naj opusti nasprotovanje. Trdi, da dogovor pomaga tudi pri izboljševanju socialnih in okoljskih standardov v njegovi regiji.
V Nemčiji kmetijske organizacije poudarjajo, da evropski kmetje ne smejo postati žrtve mednarodnih dogovorov. Merz je zagotovil, da bodo sprejete spremljevalne ukrepe za kompenzacijo ranljivih sektorjev. Podrobnosti o natančni vsebini ali financiranju teh ukrepov še niso znane.