Od sredine oktobra lani mejna policija izvaja selektivne preglede na mejah s Poljsko, Češko in Švico. V septembru 2015 so preglede uvedli že na nemško-avstrijski meji. Število migrantov, ki nezakonito vstopajo v državo, se je v zadnjem času zmanjšalo, tisti, ki želijo zaprositi za azil, pa ponavadi dobijo dostop do države.
Zeleni poudarjajo, da ti pregledi nasprotujejo schengenskim dogovorom, ki zagotavljajo prost pretok znotraj EU. Stranka je celo pozvala Evropsko komisijo, naj poseže in konča te kontrole.
Kljub kritiki se je druga velika koalicijska partnerica, SPD, odločila za ohranitev mejnih kontrol, čeprav v obliki naključnih pregledov. Stranka šteje te preglede kot nujno sredstvo za zagotavljanje varnosti v državi, še posebej glede na povečan pritisk migracij in nedavne teroristične grožnje. FDP pa je do sedaj podprla podaljšanje kontrol.
Ne samo v Nemčiji, ampak tudi v sosednjih državah, kot je Nizozemska, prihajajo pozivi k strožjim mejnih nadzorom. Na Nizozemskem je nedavno oblikovana skrajno desničarska štiripartijska koalicija pod vodstvom PVV-jevega vodje Geerta Wildera sprejela odločitev za občutno razširitev že obstoječih začasnih kontrol.
Prisotnost nekaj milijonov prosilcev za azil in beguncev v Nemčiji ostaja ostro sporno vprašanje v nemški politiki in družbi. Ta razprava se je dodatno razvnela zaradi nedavnega terorističnega napada v Solingenu, kjer so z nožem poškodovali tri ljudi. Sumljivi storilec je 26-letni Sirijec, ki mu je bila nedavno zavrnjena prošnja za azil. Moški naj bi bil kmalu izgnan.
Vodja opozicije Friedrich Merz (CDU) je pozval koalicijo SPD, FDP in Zelenih, naj popolnoma prenehajo z vnosom beguncev iz Sirije in Afganistana. Zagovarjal je strožje ukrepe za nadzor migracijskega toka. Kancler Olaf Scholz je na to odgovoril z poudarkom, da bo posameznikova pravica do azila »ostala nedotaknjena« in da bo Nemčija izpolnila svoje mednarodne obveznosti.

