Kmetje po vsej Evropi, predvsem v zahodni Evropi, že dolgo pozivajo k strožjim ukrepom za zaščito svojega živinorejskega posestva pred napadi volkov. Po poročilu Evropske komisije iz leta 2023 povzročajo izgube živine v Španiji, Franciji in Italiji polovico skupne škode v EU. Prav tako Nemčija, Grčija in Hrvaška poročajo o znatni škodi na živini zaradi volčjih napadov.
Med ambasadorji EU je nastala večina, ko sta se Luksemburg in Portugalska ta teden pridružila državam, ki vztrajajo pri prilagoditvi, Nemčija pa je deloma spremenila svoje stališče. Trenutna pravila dovoljujejo odstrel volkov le v izjemnih primerih, vendar kmetje, zlasti tisti na podeželju, zahtevajo ponovno odprtje lova.
V petek je potekalo dokončno glasovanje v Svetu EU za konkurenčnost, kjer je bila odločitev ambasadorjev potrjena. Bruselj mora do prihodnjega tedna obvestiti sekretariat Bernske konvencije, saj se pristojni odbor srečuje le enkrat letno. Letno zasedanje Stalnega odbora bo decembra 2024.
Stopnja zaščite ogroženih živali in rastlin je bila mednarodno določena konec sedemdesetih let v Bernski konvenciji. Vanjo je danes vključenih nekaj deset držav; ne le 27 držav EU, temveč tudi miniaturne države kot Monako in San Marino, štiri severnoafriške države in več vzhodnoevropskih nečlanic EU, kot so Romunija, Ukrajina in Azerbajdžan.
Poleg tega je Evropska unija to zaščito rastlin in živali določila tudi v lastnih Direktivah o pticah in habitatih (VHR). Države EU lahko te direktive sicer same prilagajajo ali razveljavljajo, vendar bi s tem ravnale v nasprotju z Bernsko konvencijo. Ministre držav Bernske konvencije zbira le letno srečanje.
Te številne pogodbenice poznajo različne ogrožene rastlinske in živalske vrste. Te so razporejene v dve kategoriji: zelo zaščitene in zaščitene. Pravila so se v zadnjih letih skorajda niso spremenila. Za spremembo pogodbe je potrebna večina, a 27 držav EU ni soglasnih.
Nekatere države nimajo težav z volkovi, imajo pa druge ogrožene živali, kot so losi v severni in vzhodni Skandinaviji ali rjavi medved v franco-španskih Pirenejih ter v Romuniji, Sloveniji in Bolgariji. Kritiki se bojijo, da bo EU z zahtevano znižano stopnjo zaščite odprla vrata tudi drugim državam za lov na druge živalske vrste.
Nemčija zdaj postavlja pogoj, da se morajo najprej soglasno strinjati vse več kot štirideset pogodbenic glede spremembe zaščitnega statusa, in to samo za volka, ne pa za druge ogrožene vrste. Šele nato naj bi bila prilagojena tudi EU-direktiva o habitatih VHR, po nemškem mnenju. Poleg tega morajo s tem soglašati tudi 27 držav EU in Evropski parlament.