Napoved za nov začetek biogasa in biogoriv prihaja sredi zaskrbljenosti glede prihodnosti nemške industrije biogasa, zlasti zaradi trenutne ogroženosti večjega dobavitelja biogasa z bankrotom in drugih težav v sektorju.
Energija iz biomase izvira iz rastlin, med drugim iz pridelkov kot sta koruza in oljna ogrščica, pa tudi iz odpadkov in ostankov kmetijstva ter gozdarstva. Iz te organske snovi lahko proizvajajo bioplin in rastlinska olja.
Med letoma 2004 in 2011 je uporaba biomase za pridobivanje električne energije močno narasla, deloma zaradi velikih subvencij za zagon inovativnih trajnostnih virov energije. Za številne lokalne plinske družbe se te subvencije kmalu iztekajo in obstaja velika potreba po novih subvencijah.
Veliko nemško podjetje na področju biogasa se trenutno nahaja na robu stečaja zaradi slabih prodajnih rezultatov. V zadnjih letih je imelo veliko težav pri prodaji energije po konkurenčnih cenah, kar je deloma posledica nedavnega upada povpraševanja po biogorivih.
Ta upad je predvsem posledica goljufije z nizkocenovnim biodizlom iz Kitajske. Kitajska podjetja so preplavila evropski trg z ugodnim biodizlom, kar je znižalo cene v Evropski uniji in močno oslabilo konkurenčnost drugih proizvajalcev. To pa se zdaj ustavlja.
Težave v nemškem energetskem sektorju dodatno zapleta nedavni odkritje velike goljufije s subvencijami, kjer so bile ponarejene začetne licence za biogenske naprave. Ta škandal je povzročil ogorčenje znotraj industrije in odpira vprašanja o učinkovitosti trenutnih nadzornih mehanizmov.
Nedavna raziskava med nemškimi kmeti je pokazala, da interesa za proizvodnjo biogasa upada, saj ni jasno, ali se bo evropski subvencijski sistem nadaljeval. Na Danskem, zlasti v podeželski občini Tondern, pa se zdi proizvodnja biogasa še vedno dobra priložnost; tam nastajata dve novi elektrarni. Tudi Avstrija se po vsej verjetnosti odloča za korak naprej namesto zavoro.
Minister Habeck (Zeleni) je sicer jasen v podpori biogasu in drugim oblikam bioenergije, je pa zanikal govorice, da nemška vlada načrtuje ponovno subvencioniranje električne energije iz drvno-gorljivih elektrarn. Okoljske organizacije menijo, da sajenje dreves z namenom njihove poznejše sekanje za gorivo v elektrarnah ni trajnostno.
Druge, kot je nekdanji komisar EU Frans Timmermans, pa menijo, da je kurjenje lesa (= peletov) za proizvodnjo elektrike še vedno bolj prijazno do podnebja kot poraba fosilnih goriv, kot sta plin ali premog. To je tudi stališče EU. Na Nizozemskem pa je (do zdaj) politika, da se novim subvencijam za biomaso ne odobrava, a obstoječe subvencije (za naslednjih 10 do 15 let) ostajajo v veljavi.