Zakon EU, ki ga načrtujejo, po mnenju članov FDP precej presega tisto, kar se šteje za praktično in razumno, ter opažajo, da bi to lahko negativno vplivalo na nemško gospodarstvo. To blokadno stališče je prej naletelo na ostro kritiko politikov SPD in Zelenih, ki so se tudi že sporečkali z FDP zaradi financiranja želene kmetijske preobrazbe.
Tako kot v drugih državah članicah EU velja tudi v nemški koaliciji, da ministri ob političnih nesoglasjih pri evropskih odločitvah vzdržijo glasovanja. Ker se je tudi Italija v Bruslju zadnji trenutek vzdržala glasovanja, predlog ni dosegel zahtevane dveh tretjin večine.
Zaradi blokade v Nemčiji je odobritev evropskega zakona o dobavni verigi začasno ustavljena. Zato je vprašanje, ali bo direktiva sprejeta pred evropskimi volitvami v začetku junija. Nizozemska ima (tako kot nekatere druge države EU) kot del zakona o družbeni odgovornosti poslovanja že sistem skrbnosti, vendar je ta (še?) omejen in prostovoljen.
V Nemčiji od leta 2023 velja nacionalni zakon, ki velika podjetja zavezuje, da zagotavljajo spoštovanje mednarodnih standardov na področju človekovih pravic in okolja v svojih dobavnih verigah. EU-zakon bi veljal za podjetja z vsaj 500 zaposlenimi, tudi za tista, ki nimajo sedeža v kateri od držav članic EU, a v EU dosegajo visok promet.
Pri pravilih o 'skrbnem upravljanju' morajo podjetja ne le pregledovati svoje lastne prakse na področju človekovih pravic ter vpliva na okolje in podnebje, temveč tudi prakse svojih (surovinnih) dobaviteljev in kupcev. Kršitve lahko privedejo do kazni.
Manjša podjetja z vsaj 250 zaposlenimi bi morala upoštevati uredbo, če znaša njihov promet najmanj 20 milijonov evrov v tekstilni industriji, kmetijstvu in živilski proizvodnji ali pri pridobivanju in predelavi mineralnih surovin.
S tem bi morali (na primer) predelovalci hrane preverjati ne le, ali njihovi dobavitelji krompirja, čebule ali sladkorne pese spoštujejo evropska pravila o pesticidih, temveč tudi (na primer) ali njihovi kupci izplačujejo zakonsko minimalno plačo.