Nemška ministrica za kmetijstvo Julia Klöckner (CDU) je na neformalnem zasedanju ministrov EU v Koblenzu predstavila nemški predlog oznake za dobrobit živali.
Nemške zvezne dežele in koalicijske stranke GroKo so prejšnji teden sprejele odločitev, da je treba nemško živinorejo v velikem obsegu prenoviti. Tako morajo nastati večje hleve in ležišča za živino, širjenje hleva mora biti manj, kmetijski sektor pa mora postati bolj okolju prijazen in trajnosten.
V ponedeljek in torek se bodo ministri EU za kmetijstvo pogajali o podobnem projektu na ravni EU. Doslej imata nacionalno oznako za dobrobit živali le Nizozemska in Danska.
Nizozemska ministrica Carola Schouten (CU) je že sporočila, da podpira nemški predlog EU-oznake za dobrobit živali, če bo vključevala že obstoječo nizozemsko oznako Beter Leven. V nemškem predlogu za EU-zakon o dobrobiti živali so vključena tudi strožja pravila za prevoz živine in zdravstvene inšpekcije.
Šestnajst nemških zveznih dežel se je dogovorilo, da bo pred volitvami v Bundestag prihodnjo jesen sprejet nov zakon o kmetijstvu in živinoreji. Ministrica Klöckner (CDU) bo spomladi predstavila študijo izvedljivosti, ki bo pokazala, kako je mogoče financirati tako velik projekt.
Vzrok je bil izid tako imenovane komisije Borchert, nekdanjega ministra za kmetijstvo, ki je februarja predložil predloge za temeljito preobrazbo živinoreje. Komisijo je delno ustanovila kanclerka Angela Merkel kot odgovor na dve nedavni večji volilni zmagi nemških Zelenih.
Za financiranje prenove hlevov je potrebno najti nove vire prihodkov. Razpravljajo se denimo o višji ddv na živalske proizvode ali neposrednih subvencijah iz zveznega proračuna. Komisija Borchert ocenjuje potrebe po vlaganjih od tri do pet milijard evrov na leto.
Poleg tega morajo biti potrošniki "sorazmerno obremenjeni glede na njihovo porabo živalskih izdelkov". Strokovnjaki konkretno navajajo dajatve v višini 40 centov na kilogram mesa in klobas, dva centa na kilogram mleka in izdelkov iz svežega mleka ter 15 centov na kilogram sira, masla in mlečnega prahu. Po izračunih ministrstva za kmetijstvo bi vsak potrošnik v Nemčiji letno plačal povprečno za 35,02 evra več.