Odstopajoča ministrica za kmetijstvo, naravne vire in prehrano Carola Schouten se ne upira obvezni namestitvi kamer na nekaterih ribolovnih plovilih za nadzor ribolova na morju. Po njenih besedah se med 27 državami članicami EU oblikuje večina za uvedbo video nadzora, kar povzroča veliko nezadovoljstvo v ribolovni industriji.
Evropski parlament meni, da je treba vzpostaviti boljše predpise za nadzor ulova rib. Ribolovna plovila, ki so bila ujeta pri kršenju ulovnih kvot in že veljavne »obveznosti izkrcanja«, morajo obvezno namestiti kamere v svojih delovnih prostorih.
Evropski parlament prav tako meni, da morajo biti ribolovna plovila opremljena z GPS, da je mogoče nenehno nadzorovati njihovo lokacijo. Tako kot pri hrani od kmeta do krožnika mora biti za potrošnika jasno, od kod prihaja tudi riba.
S kamerami je mogoče nadzorovati količine rib, ki pridejo iz mrež, in ali se majhne, podminimalne ribe skrivaj vračajo nazaj v morje. Po raziskavah se obveznost izkrcanja rib, ki velja že več let, še vedno pogosto zaobide.
Vračanje podminimalnih rib (ki prinašajo manj zaslužka) je bilo leta 2016 prepovedano z uvedbo tako imenovane obveznosti izkrcanja, vendar pa se po mnenju uradnega svetovalnega organa za ribištvo Evropske komisije to še vedno pogosto dogaja.
Evropski poslanec Peter van Dalen (ChristenUnie) je obveznost kamer označil za popolnoma napačen signal EU ribarjem. Po njegovih besedah to pomeni, da večina evropskih poslancev ribarjem še vedno ne zaupa.
CDA in SGP sta razočarana nad grozečim ukrepom. »To je udarec v obraz nizozemskim ribičem,« pravi evropska poslanka Annie Schreijer (CDA). SGP govori o »lovu na čarovnice« in »Velikem bratu na krovu«.
Anja Hazekamp (Stranka za živali) pa meni, da izboljšan nadzor ob ulovu nezaželenih vrst ni pomemben le za ribiške populacije, ampak tudi na dolgi rok za samo ribolovno panogo.