Nizozemska sme zavrnjene prosilce za azil poslati nazaj v Grčijo le, če je predhodno jasno, da lahko tam prejmejo pravno pomoč od odvetnika. Tako je odločil najvišji pravosodni organ v Hagu v prvem postopku, ki so ga zahtevale nizozemske oblasti glede interpretacije nove evropske direktive.
Takrat vlada ni sprejela vlog za azil dveh zbežnikov iz Sirije, ker sta v Evropo prišla preko Grčije. Evropska pravila so takrat določala, da lahko begunci za azil zaprosijo samo v državi prihoda. Tako imenovani sporazum iz Dublina je zaradi velikega toka beguncev prišel pod vprašaj.
Dva Sirca sta se sklicevala na slabe razmere v azilnih centrih na grških otokih in trdila, da jih zato ni mogoče poslati nazaj. Po mnenju Državnega sveta je to mogoče, vendar le, če jima je tam zagotovljen dostop do pravne pomoči. Vendar ni jasno, kaj to pomeni za politiko vračanja.
Dejanske deportacije »dubijskih« prosilcev za azil v Grčijo so bile ustavljene že od leta 2011. Takrat je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) presodilo, da so razmere tam preveč slabe za izvajanje Dubinske uredbe. Zaradi tega so tudi večina drugih držav EU prenehale vračati prosilce za azil v Grčijo.
Leta 2016 je Evropska komisija dejala, da so se razmere dovolj izboljšale, da se lahko postopoma začne ponovno vračanje »neranljivih« tujcev v Grčijo. Postopki obeh Sircev so med prvimi poskusi, ki jih je nato izvedla Nizozemska. Najvišji pravosodni organi so zdaj odločili, da je vračanje dovoljeno le, če je na mestu zagotovljena pravna pomoč.