Planbureau voor de Leefomgeving (PBL), RIVM in kmetijski inštitut v Wageningenu (WUR) prav tako pravijo, da Haag ni smel vprašanja prepustiti reševanju samo pokrajinam, ampak mora tudi sam prevzeti del nadzora. To poudarja potrebo po odločnejših ukrepih na nacionalni ravni in ne zgolj čakanju, s čim bodo pokrajine prišle.
Strokovnjaki kritizirajo nejasne načrte za dušik, ki so jih predlagale pokrajine, pri čemer ocenjujejo, da so ti načrti nerealni in ne bodo dosegli naravnih ciljev. Poleg tega pokrajine trdijo, da potrebujejo vsaj dvakrat več sredstev kot 24 milijard evrov, ki jih je nekdanja vlada Rutte-4 namenila temu. Ta znesek je Parlament označil kot 'sporen', zaradi česar dejansko od leta 2019 na področju dušikovih oksidov ni bilo nič ukrenjenega.
Nizozemska je pod pritiskom, da se spoprime s krizo dušikovih oksidov, zlasti zaradi zavezujočih odločitev nizozemskih sodnikov in Sodišča EU, ki so presodili, da Nizozemska ne stori dovolj za zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov. Zaradi območij Natura2000 bi morala Nizozemska že okoli dvajset let ukrepati 'za izboljšanje narave' in se je takrat odločila, da to stori z zmanjšanjem izpustov dušikovih oksidov.
Kmetijski sektor je v središču razprav, saj je še vedno eden glavnih onesnaževalcev z izpusti dušikovih oksidov na Nizozemskem. To je povzročilo pozive po znatnem zmanjšanju živinorejskega obsega, kar je za mnoge kmete sporno. Povedlo je do kmečkih protestov, ustanovitve in vzpona nove kmečko-prijazne podeželske stranke (BBB), a Nizozemska še vedno ne spoštuje prejšnjih dogovorov z EU.
V nizozemski politiki sta PVV in BBB odkrito proti 'obveznemu zmanjšanju živinoreje' zaradi obveznih evropskih okoljskih in naravovarstvenih pravil. Tudi med VVD in CDA so številne zadržanosti, medtem ko po Evropi kmetje protestirajo proti izboljšavam narave v kmetijstvu. V trenutnih pogajanjih o oblikovanju nove nizozemske vlade bi to vprašanje lahko predstavljalo velik oviro.
Razprava o dušikovih oksidih ostaja izziv za Nizozemsko, ki poskuša najti ravnovesje med varovanjem okolja in podporo kmetijskemu sektorju. Ob vse večjem pritisku nacionalnih in evropskih institucij bo to v prihodnjih letih ena glavnih nalog nizozemske politike in oblikovalcev politike.