Nedavna irsko-nizozemska znanstvena študija poudarja, da ima predvsem kooperativa »visok tržni delež« več kot 50 % v skandinavskih državah, pa tudi na Irskem, Nizozemskem, Franciji in Avstriji. Ti veliki mlekarji lahko obvladajo cenovne nihaje na evropskih in mednarodnih mlečnih trgih.
Pričakuje se, da bodo predvsem majhna podjetja v prihodnjih letih imela težave. Študijo so pripravili znanstveniki irskega kmetijskega inštituta Teagasc in dr.ir. Roel Jongeneel z univerze Wageningen WUR.
Poročilo je bilo pripravljeno za Odbor za kmetijstvo Evropskega parlamenta in obravnava ne samo razvoj mlekarstva v zadnjih letih do danes, ampak daje tudi priporočila za prihodnja leta. Ugotavlja se, da je število kmetij z mlečnim govedom v državah EU naraslo zaradi pristopa novih članic EU, totalna proizvodnja pa se je povečala po odpravi mlečnih kvot.
Kljub temu je mlečni sektor po vsej Evropi v zadnjih dvajsetih letih doživel tudi več »strukturnih« sprememb, med drugim: močno zmanjšanje števila kmetij z mlečnim govedom; splošno povečanje povprečne velikosti mlečnih kmetij; ter dolgotrajno zmanjšanje števila molznic. V nekaterih državah EU razvoj mlečnega sektorja še zmeraj močno zaostaja, kar je razvidno iz novih podatkov.
Raziskovalci poudarjajo, da okoljska politika – tako na ravni EU kot v državah članicah – »vse bolj vpliva« na mlečni sektor. »Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in izboljševanje kakovosti vode vse bolj vplivata na mlečni sektor EU in sta v nekaterih državah članicah že prav tako pomembna, če ne celo pomembnejša od skupne kmetijske politike (SKP). Takšne obveznosti lahko kmete zmedejo, odtujijo in odvrnejo,« opozarjajo avtorji.
Glede na prihodnost poudarjajo, da bo mlekarstvo še naprej potrebovalo finančno podporo skupne evropske kmetijske politike SKP, EU pa mora zagotoviti »orodja in spodbude« (beri: finančna nadomestila) za zmanjšanje presežka gnojil in za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Predlagajo celo uvedbo neke vrste davka na CO2 ter sistema razdeljevanja pravic do dušika, podobnega obstoječemu trgovanju z emisijskimi dovoljenji velikih industrijskih podjetij.
V uradnih in političnih krogih EU že potekajo prve raziskovalne razprave in priprave načrtov za novo skupno kmetijsko politiko za obdobje 2025–2030. Po evropskih volitvah junija bo v novem Evropskem parlamentu treba sprejeti nove koalicijske dogovore, ki jih bo od leta 2025 izvajala nova Evropska komisija.