Migracije bodo po mnenju nizozemskega premierja Marka Rutteja ena izmed osrednjih točk na prihajajočih parlamentarnih volitvah na Nizozemskem spomladi 2021. To je povedal v svojem tradicionalnem božičnem intervjuju za De Telegraaf. S tem zadevo evropskega pomena postavlja v ospredje notranje politike.
Liberalec Rutte zagovarja, da naj Evropa sprejme begunce v stiski, vendar ne več azilnih prosilcev v postopke, ki nimajo nobenih možnosti za sprejem. Motijo ga države EU na zunanjih mejah Evrope, ki dovolijo neomejen prehod vsem beguncem in azilnim prosilcem brez nadzora.
Sprejem več milijonov beguncev in azilnih prosilcev, predvsem iz Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, je v zadnjih petih letih že razdrl evropske države. Nekatere države vzhodne Evrope zavračajo sprejem azilnih prosilcev v svojih vaseh in mestih, medtem ko številne južnoevropske države dovoljujejo azilnim prosilcem, da potujejo naprej neovirano in brez registracije.
Premier v intervjuju ne omenja držav poimensko, a verjetno cilja predvsem na države kot so Poljska, Madžarska, Avstrija, Grčija, Italija in Španija. Zanemarjanje kontrol bi po mnenju Rutteja lahko ogrozilo obstoj schengenskega sporazuma. Kritiki pravijo, da ta sporazum že ne deluje več in de facto ne obstaja. V tem sporazumu so se evropske države dogovorile o prostem pretoku oseb med članicami.
"Države na zunanjih mejah morajo ločiti prave azilne prosilce od gospodarskih migrantov, ki nimajo kaj iskati v Evropi. Zadnjo skupino ne smejo spustiti naprej. Če tega ne storijo, schengen ne more naprej," pravi Rutte.
Ali bo bil schengenski sporazum dejansko ukinjen, če se nič ne spremeni, premier ne more reči. "Ne pravim, da bomo schengen ukinili, a je schengen v nevarnosti. Solidarnost je temeljni dogovor znotraj schengna."
Če bo schengenski sporazum ukinjen, bi to lahko pomenilo ponovno uvedbo mejnih kontrol. Rutte rad vidi, da se to ne zgodi.
Poziv nizozemskega premierja opazovalci vidijo tudi kot odziv na vzpon in rast desno populističnih političnih strank na Nizozemskem. Država že vrsto let pozna veliko protiislamsko stranko PVV Geerta Wilderja. Od lani se je temu pridružil Forum za demokracijo (FvD), ki se močno zavzema proti vsaki tuji vplivi na Nizozemskem. PVV in FvD veljata za močno protievropski.
Ti dve stranki sta se pridružili različnim koalicijam z desnoekstremnimi in močno nacionalističnimi strankami. Na pokrajinskih volitvah na začetku tega leta je FvD prav naenkrat postal skoraj največja stranka.