Vendar pa se ob silhuetah Green Deala, okoljskih in podnebnih ukrepov oblikujejo tudi drugačni temelji za evropsko kmetijsko politiko. Ob začetku volilne kampanje za evropske volitve je sedaj že vsaj osem vprašanj, ki bi lahko usmerjala prihodnjo kmetijsko politiko EU.
Prvo je imenovanje nizozemskega ministra Wopkea Hoekstre za novega podnebnega komisarja. V Strasbourgu ga čaka še zahtevnejši razgovor za službo, po vsej verjetnosti oktobra, pred okoljskim odborom ENVI Evropskega parlamenta.
Če se izkaže, da ni dovolj močan kandidat, bi to lahko razumeli kot znak, da evropski parlament želi vztrajati pri „zeleni“ podnebni poti Francesa Timmermansa. Če to meni tudi predsednica Ursula von der Leyen Evropske komisije, bi to lahko že prihodnjo sredo izrazila v svojem rednem nagovoru »Stanje Unije«.
Von der Leyenova je namreč pod pritiskom lastnih krščanskih demokratov, ki želijo manj Green Deala in okoljskih ukrepov ter več kmetijstva in podeželja. Najverjetneje je, da se von der Leyen ne želi opeči ali pa bo izbrala taktiko »bežanja naprej«.
Kljub temu pa je treba počakati, ali bo bruselj politika zmogla pomiriti spor med (poljskim) komisarjem za kmetijstvo Janusom Wojciechowskim in ostalimi 26 komisarki in komisarji. On namreč zagovarja povsem svojo strategijo glede izvoza ukrajinske žitarice v pristanišča EU. Ta prepir znotraj komisije von der Leyenove bi lahko postal usodna dilema: skloniti se ali zlomiti.
Poleg tega mora von der Leyen teden dni pozneje (19. september) na kongresu Evropske ljudske stranke v njeni »matični« nemški zvezni deželi Bavarska izreči govor »o prihodnosti kmetijstva«. V na splošno konzervativni južni nemški deželi bodo 8. oktobra regionalne volitve.
Rezultati lahko signalizirajo, v kolikšni meri desnejša, bolj agrarna smer prinaša vrnitev nekdanjih volivcev CDU/CSU. Po anketah v državah EU naj bi prihajalo do desnega zasuka, a se je pred kratkim v Španiji izkazalo, da temu ni tako.
Teden dni pozneje (15. oktober) bodo v Poljski parlamentarne volitve, ki bodo prav tako v veliki meri osredotočene na podeželje in kmetijstvo. Tudi tam velja vprašanje, ali bodo razočarani podeželski volivci in kmetje »vrnili« podporo konservativno-nacionalistični koaliciji PiS. Ukrajinsko vprašanje žita, grozeča blokada meja in uporniški evropski komisar Wojciechowski so iskra v barutu.
Še nekaj tednov kasneje (22. november) bodo na Nizozemskem parlamentarne volitve. Tudi tam gre deloma za vprašanje, ali se bodo vrnili nekdanji člani CDA ali bodo volivci, ki so odstopili, iskali podporo pri novih strankah in novih politikih. Seveda rezultati volitev v Bavarski, Poljski ali na Nizozemskem ne bodo odločilni za politiko EU, a bodo lahko pomemben indikator.
Veliko pomembnejše je vprašanje, ali bo kmetijska velesila Ukraina sprejeta v Evropsko unijo. Pogajanja o tem se začnejo 16. decembra. Na seznamu kandidatov za članstvo v EU je deset držav; nekatere čakajo že več let.
Zelo kmalu bodo države EU morale sprejeti odločitev, ali naj EU najprej uredi lastno hišo. To je bilo v bistvu dogovorjeno po »odhodu« Britancev. Če EU Ukrajino sprejme po hitrem postopku, bo to nedvomno vplivalo na skupno kmetijsko politiko, kakorkoli že…