Odločitev je posledica močnega pritiska kmetov in kmetijskega sektorja, ki so trdili, da bi novi davek oslabil njihovo konkurenčnost na mednarodnih trgih. Novozelandsko kmetijstvo predstavlja skoraj polovico nacionalnega izvoza.
Nova Zelandija bi bila prva država na svetu, ki bi poskušala omejiti škodo zaradi podnebnih sprememb z uvedbo davka na CO2 na hektar kmetijskih zemljišč. Tudi Danska že nekaj let razmišlja o podobnem ukrepu in najpozneje ta mesec sprejema odločitev o uvedbi takšnega davka.
Novozelandski premier Christopher Luxon je razglasil, da bo kmetijski sektor izvzet iz sistema trgovanja z emisijskimi kuponi (ETS). Po podatkih novozelandske vlade metan, ki ga oddajajo ovce, govedo in druge živali, prispeva približno 42 % k skupnemu izpustu toplogrednih plinov.
Namesto tega bo ustanovljena nova delovna skupina, ki se bo osredotočila na alternativne pristope za zmanjševanje emisij. Tudi v Evropski uniji potekajo priprave na vključitev velikih kmetijskih podjetij v sistem ETS.
Laburistična opozicija je odločitev ostro kritizirala in opozarja, da bo na dolgi rok škodila mednarodni ugledu in gospodarski prihodnosti Nove Zelandije. Po njihovem mnenju Nova Zelandija tvegata izgubo konkurenčne prednosti na trgih, kjer uporabniki in potrošniki vse bolj cenijo trajnost in okolju prijazno proizvodnjo.
Morda bo sedaj Danska postala predhodnica uvedbe davka na CO2 na hektar kmetijskih zemljišč. Vladajoče danska stranke se strinjajo, da takšen davek mora biti uveden. Tri strankanarska razprava ('tripartitni' forum) med vlado, gospodarstvom in družbo naj bi o tem odločala še ta mesec, tako je za zdaj načrtovano.