V Argentini je prejšnji teden izvoljen nov predsednik, ki je proti obstoječi pogodbi. Argentinski oblastniki so sporočili Braziliji, sedanji rotirajoči predsednici Mercosur, da ne morejo dati novih zagotovil in nameravajo odločitve prepustiti njihovemu novemu predsedniku Javierju Mileiju. Vrh 7. decembra bo namreč le nekaj dni pred inavguracijo Mileija.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je kmalu zatem prav tako izrazil nove pomisleke. Po Macronovih besedah zagotovila glede okolja, ki jih je Bruselj prejel, niso zadostna.
Macron je dejal, da ne more „naših kmetov, naših industrijalcev v Franciji in povsod po Evropi prositi, naj se trudijo zmanjšati izpuste CO2, medtem ko odpravljamo carine na uvožene izdelke, ki niso podvrženi tem pravilom“. To je ta konec tedna povedal brazilskemu predsedniku Luiz Inácio Lula da Silva na konferenci COP-28 v Dubaju.
O trgovinskem sporazumu med EU in štirimi državami Mercosur se pogaja že skoraj dve desetletji. Pogodba naj bi ustvarila integrirani trg 780 milijonov potrošnikov, kar bi bila največja prostotrgovinska pogodba v zgodovini EU. A predvsem v kmetijskih krogih v državah EU se bojijo motenj na trgu, saj južnoameriški uvoženi izdelki niso podvrženi številnim evropskim okoljevarstvenim zakonodajam.
V več evropskih državah je že dolgo obsežno nasprotovanje možni pogodbi, tudi na Nizozemskem. Nizozemska mora v Bruslju „jasno in nedvoumno“ povedati, da kmetijstvo ne sme biti del trgovinske pogodbe, je večina poslancev še letos menila. Prav tako po njihovem mnenju zaščita uvoženega mesa ni zagotovljena in sporazum povzroča dodatno krčenje amazonskih gozdov.