Finančna in politična podpora Evropske unije za temeljite reforme pravne države v balkanskih državah ima doslej malo učinka. Po raziskavi Evropskega računskega sodišča v teh državah še vedno obstajajo težave z neodvisnostjo sodnikov, obsežno korupcijo in zatiranjem svobode izražanja mnenj.
EU teh držav podpira že dvajset let s stotinami milijonov evrov subvencij za postopno integracijo v Unijo. 1. julija 2013 je Hrvaška kot prva od sedmih držav vstopila v EU; Črna gora, Srbija, Republika Severna Makedonija in Albanija so uvrščene na seznam kandidatov za članstvo.
V primeru Črne gore in Srbije so že začela pogajanja o pristopu. Bosna in Hercegovina ter Kosovo sta potencialni kandidatkini za članstvo.
V naslednjih letih ni pričakovati sprejema novih držav v EU. V EU je vse več glasov, ki pozivajo k najprej modernizaciji lastne organizacije EU, vključno z nalogami, pristojnostmi in financiranjem. Nekatere države članice so se jasno izrekle proti nadaljnji širitvi EU.
Evropska komisija mora najprej storiti več, da bodo reforme pravne države v državah Zahodnega Balkana uspešno izvedene, je sklep. Evropsko računsko sodišče tudi poudarja, da dosedanje velike subvencije niso bile uspešne.
V prvem odzivu so predstavniki Evropske komisije poudarili, da so v preteklih letih dosegli pomemben napredek, a hkrati priznali, da je treba narediti še veliko več.
V poročilu računsko sodišče ugotavlja, da krivda ni samo na strani EU. Tudi lokalne oblasti v državah kandidatkah niso dovolj storile, da bi izpolnile kriterije EU, pravijo.
“To pomeni, da so bila sredstva za te pobude v resnici zapravljena, saj ni mogoče govoriti o trajni spremembi. Napredek, dosežen v zadnjih dveh desetletjih, ostaja zelo skromen.”
“To pa predstavlja tudi grožnjo trajnosti dodeljene podpore. Trenutne reforme izgubljajo veljavnost, če ne prinašajo otipljivih rezultatov.”.