Evropska komisija meni, da sta Ukrajina in Moldavija pripravljeni na pogajanja o članstvu v EU. Državi sta izvedli potrebne reforme, kot so boj proti korupciji in izboljšanje pravic manjšin.
Odločitev je sedaj na državah članicah EU, ki morajo soglasno pristati na začetek pogajanj.
Med skupno tiskovno konferenco s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim v Parizu je francoski predsednik Emmanuel Macron pozval k začetku pogajanj še ta mesec.
Ukrajina je svojo prošnjo za članstvo v EU vložila februarja 2022, kmalu po začetku ruske vojne proti tej državi. Moldavija ji je sledila marca 2022. Državi sta dobili status kandidatov že leto kasneje, kar je za standarde EU izjemno hitro, deloma zaradi moskovske agresije.
Evropska komisija je včeraj prav tako izdala pozitiven nasvet glede kandidatature Črne gore. Bruselj priporoča vladam EU, naj z Podgorico odprejo medvladno konferenco za potrditev naslednje faze pristopa. Črna gora je status kandidata sicer dobila pred petnajstimi leti.
Poleg tega še zdaleč ni zagotovljeno, da bi Ukrajina lahko postala članica EU v enem ali dveh letih, ali pa da bo morala pred tem izvesti še več reform, kar lahko traja še več let. Prav tako ni odločeno, ali bo uveden postopni model pristopa, kot je bilo pred dvajsetimi leti ob sprejemu desetih nekdanjih vzhodnih držav.
Je pa jasno, da bo EU morala močno prenoviti trenutno skupno kmetijsko politiko, če bo Ukrajina, kot velika kmetijska sila, pridružena skupnemu trgu. Pričakuje se tudi temeljita revizija celotnega sistema kmetijskih subvencij EU.
Ob povečani geopolitični napetosti in notranjih delitvah znotraj EU bo vrh EU konec meseca pomemben lakmusov preizkus evropske enotnosti in njene sposobnosti odzivanja na spreminjajoče varnostne izzive v Evropi.