Novo poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ugotavlja tudi, da ima EU sicer ambiciozno politiko Green Deal, a ta ne zaživi dovolj učinkovito.
V preglednem dokumentu »Policies for the Future of Farming and Food in the European Union« so podana priporočila za novo kmetijsko politiko EU za obdobje 2023–2027. Opozarja se, da se agroživilski sektor nahaja v »kritičnem trenutku«, saj se sooča s podnebnimi spremembami, krizami, kot je pandemija Covid-19, in vojno v Ukrajini. Poleg tega si Bruselj prizadeva zagotoviti tako varnost preskrbe s hrano kot tudi ekološko trajnost.
Iz pregleda zadnjih desetih let izhaja, da se je kmetijska produktivnost v državah EU povečevala počasneje kot v drugih državah OECD po svetu. Dosežki agroživilske panoge na področju ekološke trajnosti »se niso izboljšali v skladu s pričakovanji«. To ni posledica premalo ambicij ali pomanjkanja finančnih sredstev, temveč obstoječe politike in njene dejanske izvedbe.
Po mnenju strokovnjakov OECD naj 27 držav EU svoje subvencije iz skupne kmetijske politike med drugim neposredneje veže na višino dohodkov kmetov. Bruselj bi moral tudi prenehati s subvencioniranjem kmetijskih dejavnosti, ki so v nasprotju z drugimi cilji EU ali pa ohranjajo nezaželene razmere.
»Nedavne reforme skupne kmetijske politike so spremenile način dodeljevanja podpore, a so prinesle le postopni napredek,« je zapisano v poročilu. Zato priporočajo, da kmetom nudijo več gotovosti s širjenjem prostovoljnih letnih ekoloških shem v 'večletno merjenje rezultatov'. Potrebno je tudi nov pristop za zagotavljanje okoljskih storitev.
Poročilo opozarja tudi na pomanjkanje razpoložljivih podatkov o dohodkih kmečkih gospodinjstev po celotni EU – takšne informacije trenutno zbirkata le Irska in Nizozemska. OECD poudarja, da zato ni mogoče primerjati dohodkov kmetov z dohodki drugih panog.