Ministri za kmetijstvo EU držav bodo v ponedeljek v Bruslju razpravljali o napredku tako kmetijske politike kot tudi zmanjševanja uporabe kemikalij in sredstev za varstvo rastlin.
EU želi do leta 2030 zmanjšati uporabo pesticidov za polovico, medtem ko pariški podnebni dogovor cilja omejiti segrevanje planeta na največ 2 stopinji Celzija, po možnosti na 1,5 stopinje. Okoljske organizacije ugotavljajo, da se mnoge države držijo minimalnih zahtev, kar po njihovem vodi do neaktivnosti na področjih, kjer je to najbolj nujno potrebno.
EU je po priznanju organizacij že naredila pomembne korake za spodbujanje prehoda na trajnostno kmetijstvo. Vendar pa je po njihovem mnenju še veliko dela za trajnostno preobrazbo kmetijskega sektorja. Ključno je, da Evropska komisija poveča pritisk na države članice, da prilagodijo svoje nacionalne strateške načrte in da je več odgovornosti glede porabe kmetijskih subvencij.
Organizacije ugotavljajo, da nacionalni strateški načrti ne uspevajo reševati nujne krize zaradi izgube biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb, kar naj bi po pričakovanjih privedlo do nadaljnjega upada biotske raznovrstnosti ter izgube življenjskih prostorov za živali.
Poročilo treh okoljskih organizacij navaja tudi potrebo po večji pozornosti omejevanju emisij toplogrednih plinov in zmanjševanju uporabe kmetijskih zemljišč.
Okoljske organizacije poudarjajo, da trajnostno kmetijstvo ni dobro le za okolje, temveč tudi za same kmete. Trajnostne kmetijske prakse lahko vodijo do zmanjšanja stroškov, na primer zaradi manjše uporabe pesticidov in izboljšanja zdravja tal, kar po njihovem vodi do višjih pridelkov.
Poleg tega lahko prispeva tudi k izboljšanju kakovosti in hranilne vrednosti hrane, kar je bolje za naše zdravje in dobro počutje. Trajnostno kmetijstvo lahko prav tako pripomore k ohranjanju biotske raznovrstnosti in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, kar je ključno za omejitev segrevanja planeta in blažitev negativnih posledic podnebnih sprememb.