Evropski komisar za proračun Johannes Hahn je optimističen, da lahko voditelji EU prihodnji teden v Bruslju dosežejo dogovor o večletnem proračunu za obdobje od 2021 do 2027. Po besedah Avstrijca je kompromis mogoč med različnimi stališči 27 voditeljev vlad držav članic EU.
Hahn je tako bolj optimističen kot drugi uradniki EU. Tradicionalno sta za dosego soglasja o obsegu in vsebini večletnega finančnega okvira v EU potrebni vsaj dve zahtevni vrhovni konferenci. "S politično voljo in državništvom lahko to tradicijo prekinemo," je prepričan Hahn.
Evropska komisija želi proračun povišati z zdajšnjih 1,00 na 1,11 odstotka skupnega dohodka 27 držav članic, kljub temu, da zaradi izstopa Velike Britanije iz EU nastane vrzel v višini približno 11 milijard evrov letno. Evropski parlament zahteva skupno vsoto 1,3 odstotka, in "v vsakem primeru nove prihodke." To se razume kot poziv k uvedbi neposrednega evropskega davka, kar je doslej veljalo za tabu med državami EU.
Nizozemski premier Mark Rutte je prejšnji teden še izjavil, da Nizozemska ne želi več plačevati kot v zadnjih sedmih letih, ob upoštevanju inflacije in gospodarske rasti. A ta teden je nizozemski državni sekretar za finance Hans Vijlbrief povedal, da je Nizozemska pripravljena razpravljati o ukinitvi fiskalnega veta v EU, je poročal Financieel Dagblad.
Do sedaj so bile znotraj EU dogovori o davkih predmet načela soglasja, kar v praksi pomeni veto vsake države. Nizozemska bi bila pripravljena opustiti to pravico do veta "za harmonizacijo energetskih davkov." Uradnik ni podrobneje pojasnil drugih evropskih načrtov za uvedbo evropskih davkov, na primer za plastične steklenice ali evropski spletni davek.
Z izjavo, da se "ne izjavlja nujno proti odločitvam večine," kadar gre za "širši cilj" podnebne politike, bi se lahko na vrhu v Bruslju sprožila razprava znotraj vlad EU o "davčnem vetu" in o "evropskih davkih."
Prej je bil tudi nizozemski evropski komisar Frans Timmermans zaskrbljen zaradi rigidnega stališča Nizozemske pri pogajanjih o evropskem večletnem proračunu, tako je razvidno iz nedavnega intervjuja v Financieel Dagblad. Timmermans se boji, da bo Nizozemska zaradi svoje neomajne drže ostala sama in bo na koncu na slabšem, kot če bi bila pripravljena sklepati kompromise. Tudi države, kot so Avstrija, Danska in Švedska, se upravljajo proti zvišanju proračuna EU.
S sprejemanjem novega stališča o opustitvi davčnega veta nizozemska vlada ne spreminja le svojih prejšnjih stališč, temveč gre tudi v nasprotje z največjo vladajočo stranko VVD. To bi lahko pri odločanju o večjem nizozemskem prispevku za EU privedlo do razlik v mnenjih ali celo krize v nizozemski koalicijski vladi.
Po informacijah iz EU se za kulisami v Bruslju "izpopolnjujejo podrobnosti" številsko, da bi našli rešitve za zahteve držav članic, pri pogajanjih pa je prisotno "gibanje." V tem primeru bi vrh 20. februarja lahko dosegel politično obarvan dogovor o prihodnjih novih prihodkih v korist novih projektov EU, kot je Zeleni dogovor, nakar bi se na nadaljnjem vrhu (v drugi polovici leta 2021) lahko sklenil dokončen dogovor.