Berlin se pritožuje, da mehanizmi nadzora in podrobnosti glede izvajanja še niso ustrezno urejeni. Prav tako druge države EU, vključno z Avstrijo in več drugimi ministri za kmetijstvo, pritiskajo na odlog. Nova uredba zahteva natančno dokumentacijo o izvoru različnih izdelkov, kar je za številne male proizvajalce težko izvedljivo.
Kljub temu se tako evropski kmetje kot tudi mednarodni trgovski partnerji, kot sta Brazilija in Indonezija, bojijo ovir pri izvozu.
Zakon EUDR zahteva, da podjetja že od 1. januarja dokažejo, da njihovi izdelki, kot so soja, palmovo olje, kava in kakav, ne izvirajo iz območij z izkrčenim pragozdom. Krčenje pragozda velja za enega največjih vzrokov podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti.
To ne velja zgolj za države izvoznice, temveč tudi za podjetja, ki uvažajo. Nova pravila veljajo tudi za izdelke, ki so proizvedeni v EU in izvažani v države EU.
Tudi v Nemčiji se sliši kritika. Papirna in tiskarska industrija, ki je odvisna od sintetičnega lesa, opozarja, da jih bo zakonodaja nesorazmerno prizadela. To zato, ker bodo morali dokazati, da njihov les ni pridobljen z izkrčenih območij. Prav tako se nad tem pritožujejo druge gozdnata (in lesno proizvajajoče) države, kot so Švedska, Finska in Avstrija.
Minister Özdemir je v petek na tiskovni konferenci, po polletnem srečanju ministrov za kmetijstvo 16 nemških zveznih dežel, povedal, da "Nemčija nima problema s krčenjem gozdov." Poudaril je, da EU – skupaj z njim – v zadnjem času vztraja pri zmanjšanju birokracije in predpisov za kmete. To naj bi veljalo tudi za gozdarsko industrijo.
Evropska komisija je že zgodaj tega meseca sporočila, da želi ohraniti trenutno časovnico. Vendar Bruselj pripravlja tudi podporo, s katero bo državam in podjetjem pomagal pri uvajanju novih pravil. Razprava o morebitnem odlogu pa ostaja živa, zlasti ker je več velikih gospodarstev znotraj EU izrazilo pomisleke glede praktične izvedbe novih pravil.