Vlada Poljske si prizadeva za več denarja iz solidarnostnega sklada EU in opozarja, da poplave niso le lokalni problem, temveč imajo širše gospodarske in okoljske posledice za celotno Poljsko.
Eden glavnih razlogov, ki jih Poljska navaja, je, da je škoda v kmetijskem sektorju zelo velika in da bodo posledice dolgotrajne. Po navedbah poljskih proizvajalcev niso bili uničeni le pridelki, temveč so velika območja kmetijskih zemljišč morda trajno neuporabna zaradi onesnaženja z ostanki kemikalij.
Blato, ki ga je poplavilo na poljih, morda vsebuje tudi strupene snovi, ki so ušle iz kanalizacij, kar predstavlja "tiktakajočo časovno bombo" za prehransko proizvodnjo. Poljska vlada trdi, da so potrebni obsežni industrijski ukrepi sanacije, da se ta tla ponovno naredijo varna za kmetijstvo.
Poleg tega je kmetijstvo z živalmi močno prizadeto, saj rejci živali ne morejo nahraniti zaradi uničenja zalog krme. Začela se je nacionalna humanitarna akcija, v kateri kmetje iz drugih regij donirajo seno in drugo krmo, vendar je ta pomoč le začasen ukrep. Poljska zato EU prosi za strukturno podporo za obnovo kmetijskega sektorja.
Poljska poudarja tudi vpliv na javno zdravje in varnost hrane. Opozorila so bila izdana, da pridelki, ki so bili poplavljeni, niso primerni za uživanje. Onesnaženje kmetijskih proizvodov predstavlja veliko tveganje, zaradi česar se številni kmetje soočajo z ogromnimi izgubami, saj teh pridelkov ne morejo uporabiti ali prodati. Poljska poudarja, da je obnova tega sektorja odločilnega pomena za preprečevanje nadaljnje gospodarske nestabilnosti.
Evropska komisija se je na zahtevo Poljske odzvala zmerno pozitivno, a je hkrati poudarila, da so potrebne dodatne študije za ugotovitev obsega škode. Čeprav se Poljska sklicuje na solidarnostni sklad EU, Komisija opozarja, da je ta sklad namenjen le kriznim situacijam. Prav tako Komisija izpostavlja, da mora Poljska sama sprejeti ukrepe za blaženje posledic težav, kot so vlaganja v infrastrukturo in uvedba drugih preventivnih ukrepov.