Lani novembra, tik pred poljskimi parlamentarnih volitvami, je bilo renoviranje, razširitev in upravljanje novega pretovornega terminala v baltskem pristanišču Gdynia dodeljeno za trideset let mednarodnemu konzorciju. Vanj spada tudi Szczecin Bulk Terminal (SBT), skupaj s svetovalnima podjetjema Tapini in Ribera. Ti dve podjetji sta povezani z v Rotterdamu sediščem Viterro.
Zadnje podjetje sodi med top deset svetovne trgovine z surovinami in prehrambnimi proizvodi ter ima v nekaj desetih državah lastne surovinarske ladje, tankarje, pristanišča, prevoze in “lastno” logistiko. S tem bi bila žitna pretovarna v Gdynii v veliki meri v rokah mednarodnega koncerna, ki je prav tako močno vključen v trgovino z ruskim žitom, enim ključnih konkurentov ukrajinskih in evropskih kmetijskih proizvodov.
Po navedbah poljske uprave Viterra že zdaj poljski izvoz žita trpi zaradi velikega pomanjkanja transportnih zmogljivosti za lastno poljsko žito, deloma zaradi povečane potrebe po pretovarjanju žita za izvoz iz Ukrajine.
Vendar so že marca letos v novi proevropski poljski vladi zazveneli pozivi po odpovedi pogodbe. Poudarjeno je bilo, da bi moral nacionalni poljski živilski sektor sodelovati v razpisu. Prav tako so izpostavili, da prenos nadzora nad strateškim pristaniščem na podjetja, vključena v svetovno trgovino s surovinami in žiti (skupina Viterra), ni v skladu s poljskim državnim interesom.
Uprava pristanišča Gdansk je januarja razpisala razpis za iskanje najemnika za površino skoraj 24 hektarjev, večji del katere naj bi namenili žitnemu pretovarjanju. Razpis za novi Europort v Gdansku je bil objavljen štirikrat, vsakokrat pa je bil preklican brez navedbe posebnega razloga.
Strateški pomen pretovarjanja zabojnikov in žita v Gdynii, le nekaj korakov od ključnih vojaških objektov Nata, je tudi v Bruslju skrbno nadzorovan. Pristanišče se uporablja tudi za prispevek ameriškega in evropskega vojaškega prevoza v baltske države Estonija, Latvija in Litva.
Deloma zaradi ruskega vojaškega konflikta v zahodni smeri se je v zadnjih letih v Natu in EU povečala pozornost k krepitvi evropske avtonomije na področju energije in varnosti hrane ter krepitvi mednarodnega položaja.