Osrednja pozornost je predvsem na nacionalistično-konservativni Stranki za pravico in pravičnost (PiS) ter njeni kontroverzni protievropski politiki. Že zdaj je jasno, da bo odločitev na voliščih padla na poljskem podeželju: tam živi štirideset odstotkov prebivalstva.
Volitve se že označujejo kot boj za dušo Poljske, kjer je osrednje vprašanje, ali bo vladajoča stranka PiS po devetih letih na oblasti uspela obdržati svoj položaj, bodisi z ali brez podpore desnih koalicijskih partnerjev. Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo izenačeno tekmo med PiS in liberalno koalicijo pod vodstvom nekdanjega predsednika EU Donalda Tuska, ki za vladajočo stranko zaostaja le za nekaj odstotnih točk.
Vladajočo stranko dodatno izzivajo nastajajoča agrarno usmerjena konservativna frakcija in nova radikalna kmetijska stranka Agrounia. Agrarno usmerjeni konservativci so pritegnili pozornost s svojo obljubo o ohranitvi in varstvu tradicionalnih vrednot in navad na poljskem podeželju, trenutno pa merijo na približno deset odstotkov; Agrounia pa na 1 odstotek.
Vlada PiS je v zadnjih letih na podeželju izgubila precejšnjo podporo. Kritiki trdijo, da to ni toliko posledica nezadovoljstva z EU-podzavestno kmetijsko politiko (čeprav je tudi veliko kritik na ta račun), temveč predvsem zaradi tega, ker stranka ni dovolj ohranila svojih vezi z rimskokatoliško cerkvijo ter tradicionalnimi vrednotami in običaji na podeželju.
Poleg tega ima vlada že nekaj let več sporov z Evropsko unijo glede vprašanj, kot so pravna država, neodvisnost sodnikov, pravice homoseksualcev in liberalne svoboščine. Zaradi tega je EU začasno ustavila izplačila različnih subvencij, kar je PiS poleg podeželskih volivcev stalo tudi podporo 'mestnih' zmernih in modernih volivcev.
Odločilno prelomnico na teh volitvah lahko predstavljajo tudi ukrepi glede ukrajinskega izvoza žitaric. Evropska komisija razmišlja o odpravi trenutnih omejitev (prepoved izvoza v pet sosednjih držav) po 15. septembru, kar je razjezilo poljsko vlado. To se dogaja sredi volilne kampanje. Varšava grozi, da bo po potrebi spet uvedla mejne blokade, s čimer PiS poskuša pridobiti še vse podeželske kmete na svojo stran.
Pomembno je tudi dejstvo, da je poljsko podeželje v zadnjih desetih do petnajstih letih močno zmanjševalo zaostanek za 'modernimi urbanimi območji', delno s pomočjo evropskih (razvojnih) subvencij ter s podporo EU pri prenovi kmetijske politike. Ni vsi nezadovoljni z EU.
Medtem ko vlada PiS vztraja pri ohranjanju svoje protievropske politike, se je liberalna koalicija pod vodstvom Donalda Tuska postavila kot alternativa z proevropskim programom. Izid volitev bo zato imel lahko pomembne posledice za odnose Poljske z Evropsko unijo ter za širši geopolitični kontekst.