Poleg tega naj bi države Mercosur ne spoštovale evropskih okoljskih kriterijev za kmetijstvo in živinorejo, trdijo tako kmetijske organizacije kot okoljska društva. Nedavna raziskava EU razkriva vztrajne težave Brazilije pri izpolnjevanju evropskih standardov varnosti hrane, zlasti glede sledenja prepovedanim hormonom.
Dostop do evropskega trga za izdelke, ki ne izpolnjujejo standardov EU, bi bil po njihovem mnenju slaba storitev tako za proizvajalce EU kot za potrošnike.
Zdi se, da bi lahko o ratifikaciji sporazuma z Mercosurjem na vrhu G20 v Braziliji prihodnji teden (18. in 19. november) dosegli končni dogovor. Slabosti za evropske kmete in rejce živine bi morebiti lahko nadomestili z uvedbo odškodnine EU.
Nemški minister za gospodarske zadeve Robert Habeck medtem opozarja na podobno situacijo pri trgovinskem sporazumu z Indijo. Habeck je pred kratkim – med trgovinskim obiskom v New Delhiju – navedel, da je kmetijski člen največja ovira in zagovarjal, da se kmetijstvo izključi iz sporazuma.
Po Habeckovih besedah bi odprtje indijskega trga za prostotrgovinske izdelke EU za indijsko gospodarstvo lahko imelo velik vpliv, saj je 60 % indijskega prebivalstva (v nekaterih regijah celo 80 %) zaposlenega v kmetijstvu.
Prostotrgovinski sporazum, o katerem EU in Indija že desetletja pogajata, bi se tako po Habeckovem mnenju lahko sprva omejil le na industrijski sektor. Habeck je opozoril, da bi sporazum z Indijo brez zaščite evropskih kmetov lahko povzročil naraščajoče konkurenčne pritiske.