Incidenti se obravnavajo kot potencialni strateški napadi na ranljivo infrastrukturo Evrope.
Kabel med Finsko in Nemčijo ima pomembno vlogo pri digitalni povezavi med severno in srednjo Evropo, medtem ko švedsko-litovski kabel podpira ključne omrežja v baltski regiji. O obeh poškodbah so poročali v začetku tega tedna.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius predvideva, da gre za sabotažo zaradi geopolitičnih napetosti med državami NATA in Rusijo.
Trenutni dogodki spominjajo na prejšnjo poškodbo plinovoda v Finskem zalivu letos, ki jo je verjetno povzročila sidrna veriga kitajskega kontejnerskega ladijskega plovila. Sprva je bil ta primer ocenjen kot nesreča, a nato so se pojavile domneve o namernosti.
Poškodbe v baltskih kablih kažejo tudi vzporednice s sabotažo plinovodov Nord Stream leta 2022, kmalu po izbruhu rusko-ukrajinske vojne. Takrat je bil uničen nov nemško-ruski plinovod. Evropska unija je začasno ustavila uvoz ruskih nafte in plina.
Strokovnjaki že dlje opozarjajo na tveganja hibridnega vojevanja, kjer ne uporabljajo le vojaških sredstev, ampak tudi strateške napade na gospodarsko in tehnološko infrastrukturo.
Rusija je pogosto navedena kot možna grožnja. Zaradi geopolitičnih napetosti v regiji evropske države ostajajo pozorne na sabotažne akcije, usmerjene na otežene lokacije v njihovi infrastrukturi.
Po mnenju analitikov je potrebna izboljšana nadzorna in varnostna zaščita podmorskih kablov, plinovodov in drugih kritičnih omrežij. Baltsko morje je pomembno stičišče tako za energetske kot podatkovne povezave, incidenti, kot je ta, pa lahko močno vplivajo na stabilnost in sodelovanje v regiji.
Čeprav še niso sprejeti dokončni zaključki, različne države opozarjajo, da bližina in sočasna izpada kablov ne moreta biti naključje. Nemčija, Finska, Švedska in Litva pozivajo k okrepitvi sodelovanja znotraj EU in NATA, da bi preprečile tovrstne dogodke v prihodnosti.
Po besedah strokovnjakov poškodbe baltskih kablov ponovno kažejo, kako ranljiva je Evropa za netradicionalno vojskovanje.