Tisoči prostovoljcev Rdečega križa v Avstriji, Češki, Moldaviji, Poljski in Romuniji delajo dan in noč, da bi pomagali prizadetim ljudem. V zadnjih dneh so plohe povzročile ogromne poplave v teh državah, kar je vodilo do zalitih hiš, izpada elektrike, motenj v prometu in poškodovane infrastrukture. Madžarski premier Orban je prestavil načrtovani obisk in govor v Evropskem parlamentu na oktober. Na Poljskem je premier Donald Tusk razglasil določeno obliko izrednega stanja.
Evropski parlament v Strasbourgu naj bi v sredo ali četrtek razpravljal o morebitni humanitarni akciji za prizadeta področja. Sprva so evropski politiki v načrtu imeli le odškodnino za kmete zaradi škode, ki so jo ti utrpeli zaradi močnih padavin in zgodnjih nočnih zmrzali v letošnjem letu. Toda obseg trenutne, veliko večje nesreče, sili Bruselj k novim ukrepom.
O obsegu poplavne katastrofe in finančni škodi še ni jasne slike. Doslej prihajajo večinoma poročila iz mest in vasi, medtem ko pregled stanja na podeželju še manjka. Rekam, ki so se izlivale v srednji Evropi, predvsem na nizko ležečem poseljenem območju, voda divja skozi ozke ulice, medtem ko so na nekoliko višje ležečem podeželju zaliti travniki in polja z (onesnaženo) rečno vodo.
Televizijski posnetki divjih rek so zelo podobni poplavam pred nekaj leti, ki so prizadele dele Nemčije in Belgije, celo v Valkenburgu (Nizozemska).
"Ker se Evropo segreva veliko hitreje kot preostali svet, smo lahko priča prihodnosti, v kateri take poplave ne bodo več zgodovinske, temveč pogoste ali celo letne. Moramo se pripraviti, da se prilagodimo tej novi resničnosti," pravi Andreas von Weissenberg, vodja oddelka za zdravje, nesreče, podnebje in krize v Evropi pri Mednarodnem Rdečem križu.
Ena izmed najbolj prizadetih regij je spodnja Avstrija, kjer je 1.750 ljudi moralo zapustiti svoje domove in poiskati začasne nastanitve. Veliko jih je podobno krizo doživelo že med poplavami leta 2002 in se zdaj bojijo, da bodo znova izgubili vse.
Na Češkem je počila pregrada zajezitvenega jezera, na Poljskem pa mora mesto s 40.000 prebivalci evakuirati. Župan je pozval prebivalce, naj se umaknejo na podstrešje.
V vzhodni Romuniji so poplave že zahtevale šest življenj. V najhuje prizadetih pokrajinah Galați in Vaslui je poplavljenih več kot 5.000 domov, na stotine ljudi je bilo evakuiranih. Romunski Rdeči križ je razdelil 20 ton hrane in pitne vode ter pozval k donacijam za pomoč prizadetim ljudem.
Države v regiji, vključno z Nemčijo, Madžarsko in Slovaško, ostajajo v visoki stopnji pripravljenosti, pri čemer ekipe Rdečega križa sodelujejo z lokalnimi oblastmi in so pripravljene na posredovanje. Vodostaji rek, predvsem Donave, Labe in Odre, naj bi v tednu dosegli vrhove.
Klimatski znanstveniki pravijo, da jih škoda skrbi, a niso presenečeni zaradi intenzivnosti. Še vedno so previdni pri direktnem povezovanju ekstremnih padavin z delovanjem človeka, saj na vodni krog vpliva veliko dejavnikov. Čeprav je splošno znano, da toplejši zrak lahko zadrži več vlage, je odvisno tudi od razpoložljive količine vode.
Po mnenju Sonie Seneviratne, klimatologinje na ETH Zürich, so neposredne analize poplav v srednji Evropi pokazale, da je večina vodne pare prihajala iz Črnega in Sredozemskega morja. Ta območja sta zaradi človekovega vpliva na podnebje postali toplejši, kar povzroča večje izhlapevanje vode v zrak.
"Povprečno se intenzivnost močnejših padavinskih dogodkov povečuje za 7 % za vsak stopinj segrevanja Zemlje," je dejala. "Zdaj imamo 1,2 stopinje Celzija segrevanja, kar pomeni, da so močni deževni dogodki v povprečju 8 % intenzivnejši."