Pod vodstvom premierja Viktorja Orbána Madžarska prevzema to predsedovanje sredi številnih polemik in mednarodne pozornosti. Orbán, znan po svojih evroskeptičnih in avtokratnih nagibih, pravi, da želi EU "ponovno narediti veliko".
Madžarska je sporočila, da bo posebno pozornost namenila pomenu kmetov v evropski kmetijski politiki. Minister za kmetijstvo István Nagy je poudaril, da mora biti politika EU bolj osredotočena na potrebe kmetov in da bo Madžarska prizadevala za politiko, ki bo kmetijski sektor bolj podpirala.
Madžarska vlada je že predstavila več predlogov, ki ciljajo na izboljšanje pogojev za kmete. Eden od teh predlogov je povečanje neposrednih subvencij kmetom, s čimer se strinja veliko držav članic. Vendar pa se lahko uvedba takšnih ukrepov sooči z odporom držav članic, ki zagovarjajo bolj tržno usmerjene reforme.
Poleg tega v prihodnjem letu in pol ne gre pričakovati kakšnih večjih odločitev na področju kmetijske politike EU, saj se že pripravljajo na novo skupno kmetijsko politiko od leta 2026 naprej. Prav tako je pričakovati, da bo v večletnem proračunu na voljo prej manj kot več sredstev EU.
Poleg kmetijske politike se bo madžarsko predsedovanje moralo ukvarjati tudi z drugimi nujnimi vprašanji, kot so migracije, energetska politika in krepitve pravne države znotraj EU. Še posebej na področju pravne države bo Madžarska sama pod lupo, saj je država redno kritizirana zaradi kršitev demokratičnih norm in vrednot.
Polemike okoli Orbánove notranje politike, kot so omejevanje svobode tiska in neodvisnosti sodstva, mečejo senco na pričakovanja glede madžarskega predsedovanja.
Glede na to, da se najprej 27 voditeljev držav članic na vrhu EU mora dogovoriti o sestavi nove Komisije, jo nato mora potrditi Evropski parlament in nato sprejeti nove politične načrte, ni pričakovati, da bo Madžarska v naslednjih šestih mesecih lahko postavila na noge kakršno koli novo politiko EU.