Štirje globalno delujoči koncerni opozarjajo na nujnost zmanjšanja negativnih vplivov kmetijstva na okolje. Trenutno je kmetijstvo odgovorno za velik delež emisij toplogrednih plinov v Evropi, pri čemer intenzivna živinoreja in monokulture močno obremenjujeta ekosisteme in naravne vrednote.
Prehrambni velikani pravijo, da je treba trenutna SKP-subsidija, ki pogosto podpira okolju škodljive kmetijske prakse, prenoviti, da bi spodbudili regenerativno kmetijstvo in rastlinsko prehrano. Prav tako menijo, da lahko prehod na trajnostnejše kmetijstvo pomaga zagotoviti večjo prehransko varnost po svetu.
Če bi bila ta poziv uslišana, bi to pomenilo velik premik v kmetijski politiki EU. Prenova sedanjih subvencij na hektar bi lahko kmete spodbudila k uporabi okolju prijaznih tehnik, kot so agrogozdarstvo, ekološko kmetijstvo ter zmanjšanje uporabe kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev. Hkrati bi lahko drugačna subvencija pritiskala na sektor živinoreje, da inovira in zmanjša izpuste dušika ter metana.
Poleg tega bi lahko s fiskalnimi olajšavami naredili rastlinske izdelke bolj privlačne, kar bi omogočilo večjo porabo trajnostnejših alternativ. To bi ne le pomagalo znižati toplogredne pline, ampak tudi ščitilo biotsko raznovrstnost ter zmanjševalo rabo zemljišč in vode.
Čeprav so predlogi koncernov skladni z širšimi cilji EU na področju trajnosti, kot je Zeleni dogovor, so tudi sporni. Nekatere kmetijske organizacije se bojijo izgube dohodkov in posledic prehitrega prehoda. Zato ostaja negotovo, kako daleč je Evropska komisija pripravljena iti pri prenovi SKP, ki je tradicionalno močno odvisna od podpore bolj konvencionalnim kmetijskim praksam.