V viziji prihodnosti, ki jo je Draghi pripravil na zahtevo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, se navaja, da EU zaostaja za Združenimi državami Amerike in Kitajsko na področju inovacij, produktivnosti in gospodarske rasti. Meni, da obstaja nujna potreba po skupni evropski strategiji za izenačanje tega zaostanka.
Sprva naj bi ugledni Draghi svoje priporočilo predstavil pred evropskimi volitvami v parlament (konec aprila, začetek maja), a je to prestavil na obdobje tik pred imenovanjem nove Evropske komisije. Po poročilih bo predsednica komisije Von der Leyen prihodnji torek v Strasbourgu predstavila svoje prve predloge za nove komisarje.
Po Draghijevem mnenju mora EU letno vložiti okoli 800 milijard evrov, kar predstavlja približno 4,5 % letnega BDP EU. Naložbe naj bi bile usmerjene v strateške sektorje, kot so tehnologija, zelena energija in industrijska modernizacija. To je nujno za konkurenco z hitro rastočimi gospodarstvi ZDA in Kitajske.
Za financiranje tega predlaga skupno izdajo dolžniških vrednostnih papirjev, t.i. evroobveznic. To bi pomagalo skupno financirati evropske javne izdatke, kot so infrastruktura, obramba in inovacije. Čeprav je bil tak predlog uspešno uporabljen po pandemiji s pomočjo evropskega sklada za okrevanje, se zdaj (še vedno?) sooča z nasprotovanjem nekaterih držav članic, vključno z Nemčijo, Nizozemsko in skandinavskimi državami, ki so zadržane glede prevzemanja skupnega dolga.
Draghi poudarja nujnost močne EU na svetovnem prizorišču, zlasti na gospodarskem področju. EU tvegata, da jo bosta prekašali ZDA in Kitajska, če ne bo kmalu ukrepala. Posebej skrb vzbuja tehnološki zaostanek Evrope.
Samo štiri od največjih petdesetih tehnoloških podjetij na svetu so evropska, medtem ko obetajoči evropski start-upi pogosto bežijo v ZDA v iskanju boljših možnosti financiranja in trgov. Draghi opozarja, da Evropa tvega "počasi smrt", če ne bo hitro ukrepala.
Prav tako Draghi zagovarja konec nacionalnih vetov znotraj Evropskega sveta, da bi lahko hitreje sprejemali odločitve in vodili učinkovitejšo skupno gospodarsko politiko. Meni, da mora biti parlamentarni in odločavni proces v Bruslju veliko bolj učinkovit. O tem sicer pogosto potekajo razprave na vsakih pet let ob evropskih volitvah, vendar do kompromisov in odločitev redko pride.

