Rabobank meni, da se nizozemski kmetijski sektor ne sme osredotočati zgolj na prihodke iz kmetijstva in vrtnarstva, ampak mora upoštevati tudi skrite družbene stroške, ki jih ta sektor prinaša.
To stališče je zapisano v novi beležki 'Prava vrednost v nizozemskem kmetijstvu: javna in zasebna zadeva', v kateri analitiki banke poudarjajo, da je za trajnostno prihodnost kmetijskega sektorja potrebna širša perspektiva stroškovne strukture.
Rabobank je desetletja največji financer nizozemskega kmetijskega sektorja. Vendar pa je banka v zadnjih letih predvsem deležna kritik glede svoje sodelujoče odgovornosti za negativne posledice te panoge.
V zagovoru Rabobank poudarja, da kmetijski sektor ne sme gledati le na pridelek, temveč tudi na stroške, ki nastanejo v verigi od proizvajalca do potrošnika, po tako imenovanem principu 'od kmeta do krožnika'.
To vključuje ne le neposredne stroške, kot so proizvodni stroški in plače delavcev, temveč tudi posredne stroške, na primer škodo za okolje in zdravstvene težave, ki izhajajo iz intenzivnih kmetijskih metod.
Rabobank s tem zagovorom sledi prejšnjim pozivom Evropske unije, različnih držav EU in okoljskih organizacij. Ti subjekti opozarjajo, da se stroški sanacije okoljske onesnaženosti še vedno prepogosto prevalijo na državo in s tem končno na davkoplačevalce.
S tem, ko se skriti stroški razširjeno prikažejo in jim dodeli cena, se spodbuja poštena in trajnostna oblikovanje cen. To pomeni, da imajo kmetje, proizvajalci in potrošniki boljši vpogled v dejanske stroške kmetijskih proizvodov, vključno z vplivom na okolje.
Stališče Rabobanka prihaja v ključnem trenutku, saj je nova nizozemska desnosredinska koalicijska vlada pod vodstvom Geerta Wildertsa tik pred odločanjem o novi kmetijski politiki. V tej koaliciji je Gibanje kmetov in državljanov (BoerBurgerBeweging, BBB), ki ima močne veze s kmetijskim sektorjem, pridobilo pomembna ministrska mesta na področju kmetijstva, urejanja pokrajine in upravljanja območij.
BBB se je v preteklosti kritično izrekalo proti strožjim okoljskim ukrepom v zemljiškem in vrtnarskem sektorju, kar dodatno poudarja relevantnost razprave o skritih družbenih stroških. Ta stranka tudi meni, da bi se morala Evropska unija manj aktivno vmešavati v nacionalno kmetijsko politiko.
Rabobank poudarja, da morajo tako javni kot zasebni deležniki prevzeti odgovornost za celotne stroške kmetijske proizvodnje. Tak celosten pristop je po mnenju banke bistven za zagotavljanje trajnosti in dolgoročne vzdržnosti sektorja.
