V EU so vina lahko rdeča, bela ali rosé, a redko gre za "zeleno" vinogradništvo, pravi ERS.
Evropski računski nadzorniki obžalujejo, da vinarski politik kljub velikim razpoložljivim sredstvom komaj prispeva k boljšemu okolju. Medtem ko se v kmetijski politiki desetine odstotkov prerazporejajo v ekosheme in naravne cilje, je v vinski industriji v okviru subvencij namenjenih le približno pet odstotkov za takšne namene.
Prav tako finančna podpora le malo prispeva k izboljšanju konkurenčnosti glede na države zunaj EU.
V zadnjih desetletjih je letno porabljenih približno 500 milijonov evrov evropskih sredstev za pomoč vinogradnikom, a Evropsko računsko sodišče (ERS) zaključuje, da je malo dokazov, da bi ta finančna podpora dejansko pripomogla k izboljšanju podnebja ali panoge kot celote.
V okviru skupne kmetijske politike lahko proizvajalci vina prejmejo finančno pomoč za prestrukturiranje vinogradov, da jih naredijo bolj konkurenčne, in za vpeljavo sistemov za zmanjševanje njihovega okoljskega odtisa.
Pet držav, ki so jih obiskali kontrolorji – Španija, Francija, Italija, Grčija in Češka – je skupaj prejelo 70 % EU-pogojenih plačil za prestrukturiranje. Financiranje je bilo preprosto odobreno za vse upravičene vloge, brez uporabe "kriterijev za izbiro projektov, ki bi spodbujali konkurenčnost", so povedali kontrolorji.
"V praksi projekti niso bili usmerjeni k zmanjševanju podnebnih in/ali okoljskih vplivov vinogradništva. V določenih primerih smo opazili, da so imeli lahko celo nasproten učinek, na primer prehod na sorte, ki potrebujejo več vode, ali namestitev sistemov za namakanje," so pojasnili revizorji.
"Spodbujanje konkurenčnosti vinske panoge je ključno in še posebej pomembno za EU, vendar mora potekati vzporedno z boljšo okoljsko trajnostjo," pravi članica ERS Joëlle Elvinger, ki je vodila pregled. "V vsakem primeru lahko zaključimo, da EU glede obeh ciljev še ni dosegla rezultatov."