Nočni napad je ciljal na zelo obiskano stavbo v središču mesta. Poleg petnajstih mrtvih so več kot trideset ljudi z ranami prepeljali v bolnišnice. Reševalne službe so več ur delale pod težkimi pogoji, da so preživeli rešili izpod ruševin. Eksplozija je uničila več nadstropij in povzročila hude požare, medtem ko so sosedski stanovanjski bloki utrpeli močne poškodbe.
Po podatkih ukrajinskih oblasti so bili izstreljeni desetine raket in dronov na različne dele države, pri čemer je Kijev hudo prizadet. Cilj ni bil le vojaški, temveč predvsem civilni. Stanovalci opisujejo, kako so se zrušila okna in stene, številne družine pa so morale na hitro zapustiti svoje domove. Napad je okrepil občutek, da je prestolnica nenehno pod grožnjo.
Evropski voditelji so bili šokirani in so ostro obsodili napad. Poudarili so, da to ni osamljen incident, temveč del širše strategije terorja nad civilisti.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da gre za brutalno dejanje, ki dokazuje, da Rusija zavestno napada civilne cilje. Izjavila je, da se Evropa zaradi tega ne bo pustila ustrahovati in da bo podpora Ukrajini nemoteno nadaljevala. Evropski odgovor je po njenem jasen: držati se solidarnosti in zaostrovati politični ter gospodarski pritisk na Moskvo.
Tudi iz Londona so prišla močna sporočila. Britanski premier Keir Starmer je opozoril, da je bil napad usmerjen v stavbo, kjer ima sedež tudi britansko predstavništvo, ter ga označil za očitno kršitev mednarodnega prava. Poudaril je, da Velika Britanija ne bo popustila in bo Ukrajino še naprej podpirala tako vojaško kot diplomatsko.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil, da napad potrjuje rusko neupoštevanje mirovnega procesa. Po njegovih besedah ni šlo za napako, temveč za nameren napad na civilne cilje v Kijevu. Svet je pozval, naj razume, da dokler Rusija ostaja brez kazni, se možnosti za mir zmanjšujejo in da je treba pritisk na Moskvo okrepiti.
Medtem pa predsednik Vladimir Putin še vedno zavrača predloge za neposredna pogajanja. Tako ukrajinske kot ameriške pobude za pogovore o premirju so sistematično zavrnjene. S tem ostajajo vrata do diplomatskih pogovorov zaprta in zdi se, da je preobrat proti mirovnim pogajanjam bolj nedosegljiv kot kadarkoli prej.
Napad v Kijevu je v Evropi znova sprožil razpravo o podpori Ukrajini. Več držav meni, da ta incident dokazuje nezanesljivost Rusije in da je nadaljnja vojaška ter humanitarna pomoč še vedno potrebna. Hkrati narašča poziv k večji mednarodni izolaciji Rusije, da bi se pritisk za prenehanje njene agresije še okrepil.