Vzpon nasilnega desničarskega ekstremizma v jugovzhodni Evropi ogroža politično stabilnost na tem območju, zlasti na Kosovu, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. To ugotavlja nizozemski neodvisni raziskovalni center Hague Center for Strategic Studies (HCSS) v poročilu o balkanskih državah. Največjo destabilizacijo po mnenju raziskovalcev povzroča Rusija.
Rusija uporablja različne strategije za sejanje razprtij in vzbujanje etno-nacionalističnih čustev, da bi zmanjšala zvestobo balkanskih držav do preostale Evrope, navajajo avtorji. Šest balkanskih držav je zaprosilo za članstvo v Evropski uniji, vendar nekateri EU-državi glede tega oklevajo.
Po raziskavi Rusija koristi občutku skupne slovanske identitete, zlasti med Srbi. Moskva uporablja tudi avtoriteto pravoslavne cerkve za apel na tradicionalne vrednote, ki veljajo na primer v Srbiji.
"V Bosni in Hercegovini Rusija poskuša na primer postaviti muslimane kot nevarne fundamentaliste, s čimer spodbuja islamofobijo. Podobne trditve izrekajo proti muslimanom na Kosovu v prizadevanjih, da bi podkopali prizadevanja za mednarodno priznanje kot suverena država," pravi eden izmed raziskovalcev.
Proti-zahodne dezinformacijske kampanje in propaganda v medijih prispevajo k vplivu Rusije. Takšne lažne informacije širijo tudi politične elite, ki simpatizirajo z rusko zadevo, trdijo avtorji.
V poročilu je opozorjeno tudi, da k naraščanju skrajne desnice prispevajo paramilitarne organizacije. Tako je Rusija na tem območju prisotna prek motorističnega kluba, ki ga financira Moskva, podpore srbskemu kozjemu leglu in preko tako imenovanih patriotskih vojaških usposabljanj za mlade.
Včasih so tudi vojaki z Balkana vabljeni k usposabljanju v Rusijo, navaja študija HCSS. Veliko Srbov naj bi odšlo tudi na vzhod Ukrajine, da bi tam pomagali ruskih paramilitarnim enotam.
Naraščanje skrajno desničarskih tendenc ne le zavira demokratični razvoj v teh državah, temveč lahko oteži tudi pridružitev Evropski uniji, opozarja Rrustemi. Prav prejšnji teden je parlament Severne Makedonije razpustil samo sebe in razpisal predčasne volitve, osem mesecev pred koncem trenutnega mandata.
Ta korak sledi odstopu premierja Zorana Zaeva, potem ko EU ni želela določiti datuma za začetek pogajanj o dejanski pridružitvi EU-bloku. Zaev je to odločitev označil za "zgodovinsko napako".
Po mnenju večine držav članic EU je prišel čas za začetek pogajanj o pristopu Severne Makedonije in Albanije, a predvsem Francija in Nizozemska ostajata neomajni, kljub zaskrbljenosti zaradi povečanega kitajskega in ruskega vmešavanja na Balkanu. Francija meni, da mora EU najprej reformirati proces pristopa, Nizozemska pa poudarja, da je treba predvsem v Albaniji še veliko storiti proti kriminalu in korupciji.