Po analizi ne izpolnjujejo vsi že sklenjeni in v pripravi olevi trgovinski sporazumi prej postavljenih pričakovanj. Kumulativni vpliv trgovinskih sporazumov na trgovinsko bilanco EU na področju kmetijsko-živilske dejavnosti je veliko manj pozitiven, kot se je mislilo prej.
V študiji Skupnega raziskovalnega centra Evropske komisije so preverjali sporazume z Avstralijo, Čilijem, Indijo, Indonezijo, Malezijo, Argentino, Brazilijo, Paragvajem, Urugvajem, Mehiko, Novo Zelandijo, Filipini in Tajsko. Gre za sporazume, o katerih trenutno potekajo pogajanja ali so bili podpisani, a še niso uveljavljeni.
Ugotovitve raziskave mečejo senco na učinkovitost nedavnih trgovinskih sporazumov. Čeprav so bili ti deloma namenjeni spodbujanju izvoza kmetijskih izdelkov in hrane iz EU, rezultati kažejo, da so dejanske koristi skromne. Pričakuje se, da bo enako veljalo za EU-sporazum s južnoameriškimi državami Mercosur, ki še čaka na ratifikacijo.
Poročilo izpostavlja posebne izzive, s katerimi se sooča evropski kmetijsko-živilski sektor zaradi trgovinskih sporazumov, kot sta naraščajoča konkurenca uvoženih izdelkov in potreba po izpolnjevanju strogih okoljskih in podnebnih predpisov za izvoz iz EU.
Pregledali so tudi učinke na evropsko kmetijstvo trgovinskega sporazuma, ki ga je Združeno kraljestvo nedavno sklenilo z Avstralijo in Novo Zelandijo. Pričakuje se, da bo ta imel omejen vpliv na prodajo proizvodov EU Britancem.
Evropska komisija poudarja, da čeprav obstajajo določene izboljšave za kmetijski sektor in izvoz hrane, te ne dosegajo začetnih pričakovanj. Študija JRC je bila izvedena, da bi nova Evropska komisija, ki bo začela delovati proti koncu tega leta, lahko posodobila tekoče trgovinske sporazume.